Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 demokratizacijo osebnih izbir: o svojih dosedanjih odločitvah premišljujoč lirski subjekt je prisoten v pesmi Tvoje življenje Nine Zdouc (2012: 10; »Če bi se odločila drugače, / bi mi bilo lepše«), v pesmi Začetek Verene Gotthardt (2013: 29) se sprašuje, »kaj bi lahko naredil in storil«, »da bi na koncu / njegovo življenje potekalo drugače.« Prepuščenost samim sebi v sodobnem svetu namreč sproža občutek dezorientacije in izgube nadzora ter strah pred neuspehom (Knez 2020: 70). 5 Kritika družbe in posameznika Ker se v postmoderni dobi izrisujejo mnoge negativne plati sodobne družbene situacije, pesniki proti njim naperjajo svoje kritično pero. Grajajo predvsem spremenjen vrednotni sistem; danes je kulturo in umetnost nadomestilo potrošništvo v službi kapitalizma. Kultura je postala nekaj, »kar tam počiva / in česar več ni« (Kultura, Zdouc 2012: 65), prav tako v svetu ni več ljubezni: »Ljubezen smo iztrebili, / še preden se je rodila« (Svoboda, Pestotnik 2016: 17). Nina Zdouc se v pesmi Trdnost metaforično sprašuje, kako naj v tem majavem oz., kot ga imenuje Bauman, »tekočem« svetu delujejo mladi, še oblikujoči se ljudje: Kako naj imamo trdne predstave trdno sedanjost korenito preteklost trdne vrednote in principe […] kako naj mi mladi imamo trdno prihodnost če pa se sedeži v mestnih avtobusih na katerih moramo sedeti majejo (Zdouc 2012: 14) Pesmi se odzivajo na neenakosti v svetu, ki v lirskih subjektih, čeprav izhajajo iz socialno privilegiranega dela človeštva, povzročajo stiske. Z empatijo zrejo na vse nedolžne žrtve sveta – govor je o stradajočih otrocih, strtih srcih, ihtečih dušah. V pesmi Vem npr. lirski subjekt ne more živeti na »[…] sončni / strani sveta«, ko ve »za neštete mrtve / na tem svetu« (Gotthardt 2013: 71). A na vidiku ni sprememb. Aljaž Pestotnik se izriše kot najbolj kritičen izmed trojice (v pesmi Groza našteva groze današnjega sveta: grozo betona, samote, fabrik, fetišizma, resnice) in se od družbene kritike edini eksplicitneje pomakne še h graji posameznikovega delovanja v njej. V pesmi Smeji se naj vesolje nas primerja z vesoljem: postali smo mu podobni, »trdi in temni, / neskončno mrzli in izgubljeni, / sami sebi tuji« (Pestotnik 2016: 10). Poleg odtujenosti ljudi kritizira sodobnega človeka v primežu potrošništva – lirski subjekt se v pesmi Ulica beračev sprehaja po ulicah, polnih osamljenih ljudi, »ovitih v denar in kratkovidnost, / ki traja le do naslednje blagovne znamke« (prav tam: 19). Nasproti človeka potrošnika stoji človek umetnik, ki sicer nima denarja, ima 292