Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 poezija ni drago zelišče, iz tujega kraja prineseno in prestavljeno v domačo zemljo; zrastla je sama iz domačih tal« (prav tam: 46). Ta težnja se v 20. stoletju nadaljuje s Francetom Kidričem. Njegov model literarne zgodovine po eni strani »odkriva pomembne vzročne zveze s pobudami in vplivi iz bolj razvitih literatur« (Dolinar 2012: 266), a jim v isti sapi tudi jemlje veljavo, saj naj bi bile vse literarne reminiscence v Prešernovi poeziji, kot pravi, »zgolj sredstva, zajeta iz zakladnice spominov, iz kakršne so zajemali in smejo zajemati tudi največji pesniki svetovne literature« (Kidrič 1938: 222). Dela tujih avtorjev naj kljub številnim paralelam v vsebinskem smislu ne bi vplivala na Prešernove pesnitve (prav tam), saj, kakor se izrazi, »ob podrobnem primerjanju uvidi morebiti tudi ta vplivoslovec, da so to samovoljne gradnje ‘vzporednic’, slučajne ‘sličnosti’, gola stilistična sredstva, nameravani računi z učinkom ali kaj podobnega, medtem ko ostane trditev o vsebinski individualnosti Prešernove poezije in vsebinski neodvisnosti njenega vznika od čtiva neomajana« (prav tam: 224). Kidrič podrobno preuči tudi Čopovo literarno erudicijo in poudari, da je Prešernov prijatelj preb(i)ral v originalu velik del pomembnih avtorjev, med njimi tudi španske – še zlasti izpostavi Calderóna – in portugalske (prav tam: 46), a je obenem mnenja, da je Čopovo mentorstvo precenjeno in da je »[n]a Prešernovo reševanje oblike [...] vplival Čop nedvomno globlje nego na njegovo prisvojevanje snovi in vsebine« (prav tam: 225). Tako se tudi Kidrič osredotoči na oblikovne zglede, v španskem primeru na romanco in gloso. Za romanco trdi, da je sprva ni študiral ob španskih izvirnikih, temveč ob vzoru nemških romantikov (prav tam: 174), medtem ko bi se kasneje prek Čopa lahko seznanil še z izvirno špansko-mavrsko romanco (prav tam: 198). Več kot verjetno pa se mu zdi, »da se je bavil Prešeren ob Čopovi pomoči tudi s tem ali drugim izvirnim španskim ali portugalskim tekstom glose oziroma decime« (prav tam: 193). Pri Prešernovi sonetni produkciji se Kidrič ukvarja predvsem z razporeditvijo rim in z dvodelnostjo soneta ter eno od razporeditev v tercinah (ccd dee) pripiše Camõesevemu zgledu (prav tam: 180). Tudi sicer med svetovnimi sonetisti, ki naj bi jih slovenski pesnik študiral, navaja Camõesa in Lopeja de Vega (prav tam: 179), a se ogiba kakršnimkoli vsebinskim vzporednicam, saj se – kot večkrat poudari – nobena Prešernova pesnitev »ni rodila vsebinsko ob čtivu tujih beletrističnih izdelkov, vsaka je v tem pogledu usedlina njegovega doživetja« (Kidrič 1938: 199). Preveč očitne podobnosti demantira ali pa zanje išče opravičilo: danes splošno znano sorodnost Prešernovega soneta Je od vesel’ga časa teklo leto s Petrarcovim tretjim sonetom Era il giorno ch’al sol si scoloraro skuša npr. opravičiti s tem, da je sonet z enako tematiko navsezadnje napisal tudi Camões3 in da 77. sonet portugalskega pesnika 3 S Kidričem v razpravi Fonti italiane e latine nel Prešeren maggiore ostro polemizira italijanski prešer- nolog Bartolomeo Calvi (1959: 71), ki slovenskega literarnega zgodovinarja – ne brez kančka posmeha – imenuje »difensore intransigente della originalità del Prešeren« (nepopustljiv zagovornik Prešernove izvirnosti). Ena od tarč Calvijeve kritike, ki v svoji študiji razkriva vzporednice z italijan skimi in antičnimi pesniki, je med drugim prav Kidričeva sodba, da sta si Prešernov in Petrarcov sonet podobna prav toliko kot Petrarcov in Camõesev, kar skuša ovreči s tem, da v sonetu portugalskega pesnika ni ne cerkve ne vélikega tedna, torej kraja in časa, ko naj bi tako Petrarca kot Prešeren srečala svojo 29