Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Povečano zanimanje za ohranjanje tradicije in kulture je tudi ena od značilnosti postmodernega načina življenja, ki ga umeščamo v čas od druge polovice 20. stoletja. Kot omenjeno, Bauman to obdobje, ki ga lahko označimo kot čas modernizacije 4 moderne družbe, označi kot obdobje »tekoče« moderne, s čimer metaforično prikaže razpad trdnega družbenega sistema, ki vodi v krizo številnih življenjskih ravni. V nasprotju s tradicionalno, skupnosti podrejeno družbo potrošniško naravnan 5 postmoderni subjekt zaznamuje individualizem; posameznik nenehno išče svojo identiteto, saj se znajde v pluralnosti neskončnih, nejasnih življenjskih izbir. Ker ostane brez zaupanja v vrednostne sisteme, ki bi ga, kot v preteklosti, pomagali usmerjati pri vsakdanjih aktivnostih (Uršič 2002: 278), ta navidezna svoboda v njem največkrat predvsem prebuja stisko; življenje v postmoderni družbi je sicer dinamično, kompleksno in lfeksibilno, a tudi nepredvidljivo in tvegano (Knez 2020: 68). Kot zapiše slovenski geograf Jernej Zupančič (2022: 58, 68), je bil prehod v moderno (industrijsko) fazo na Koroškem končan v osemdesetih letih preteklega stoletja, postmoderna družba pa se je ob še intenzivnejši urbanizaciji (od leta 1991 je opaziti izrazitejše naraščanje prebivalstva v urbanih okoljih) in številnih spremembah življenjskega sloga uveljavila v času pred prelomom iz 20. v 21. stoletje. Skladno s prehodom slovenske manjšine v postmoderni način življenja in njeno speciifčno jezikovno situacijo se v pesniških zbirkah omenjenih predstavnikov najmlajše generacije6 literarnih ustvarjalcev na avstrijskem Koroškem zrcalijo najrazličnejše tegobe individualiziranih postmodernih subjektov, zavedajočih se svoje pripadnosti nekoč zatirani manjšini. V pesmih se izrisujejo štirje glavni tematski sklopi: iskanje identitete, osamljenost in eksistencialne stiske subjekta, kritika družbe in posameznika, koroška tematika in jezikovno vprašanje. 3 Iskanje identitete Iskanje (in konstrukcija) identitete postmodernih lirskih subjektov se pojavlja v vseh obravnavanih pesniških zbirkah. Proces samodeifniranja postane namreč v postmoderni družbi vseživljenjska naloga; od nas zahteva »nenehno raziskovanje, konstruiranje in ohranjanje lastne identitete« (Knez 2020: 69). Bauman poudarja lfuidnost,7 dinamičnost identitet v postmoderni; primerja jih s sidri, ki jih ljudje, z namenom socializacije, mečemo v okolje (Žalec 2018: 78), pri čemer so ta 4 Predpona »post-« ponazarja »nekakšno konverzijo: novo usmeritev, ki sledi prejšnji« (Lyotard v Knez 2020: 66), sicer jasne meje med obema obdobjema ni možno povsem natančno določiti (Knez 2020: 66). 5 Individualizacija je značilna že za obdobje moderne družbe, a so se življenjski cilji individuumov še vedno uresničevali znotraj okvirov kolektivne blaginje; šele postmoderni individualizem povsem zamenja prejšnji kolektivizem in avtoriteto skupnosti (Knez 2020: 68). 6 Kot zapiše koroškoslovenski literarni ustvarjalec Dominik Srienc (2020: 98–99), je najbolj sistematično razdelitev književnosti koroških Slovencev napravil Bandelj, ki je razdelitvi Andreja Lebna na štiri obdobja (1960–1965, 1965–1972, 1972–1981, od 1981) dodal še peto stopnjo: književnost od leta 1991. Srienc pa izpostavi generacijo rojenih po letu 1983, kamor poleg v prispevku obravnavanih piscev uvrsti še Nikolaja Efendija, Stefana Feiniga, Kvino Hutterer, Amino Majetić, Eleno Messner in sebe. 7 Kot zapiše Bauman (2002: 13), tako kot tekočine postmoderni posamezniki svoje forme ne obdržijo dlje časa – laže jih je oblikovati kakor ohranjati njihovo obliko. 289