Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 človeka obdajajoči svet izraža (tudi) v literarnih delih, v prispevku vlečem vzporednice med današnjo družbeno situacijo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in temami, ki jih v svojih literarnih prvencih odpirajo trije slovenski pesniki, ki pripadajo najmlajši generaciji pišočih na tem območju. Analiziram teme v pesniških zbirkah Nine Zdouc (Ko ne pišem, me ni, 2012), Verene Gotthardt (Najdeni nič, 2013) in Aljaža Pestotnika (Smeji se naj vesolje, 2016). Pesnici sta rojeni v Celovcu, Pestotnik je na Koroško priseljen z Jesenic in se čuti koroškega Slovenca; vsi trije so srednješolska leta preživeli na avstrijskem Koroškem, študij pa nadaljevali drugod v Avstriji (Aljaž Pestotnik in Verena Gotthardt) oz. v Nemčiji (Nina Zdouc). 2 Slovenska manjšina: konec stigmatizacije, prehod v postmoderno Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki je bila v preteklosti socialno 1 stigmatizirana, diskriminirana in nagovarjana k opustitvi materinščine, se je do danes znatno izboljšal – je »dobro organizirana, socialno emancipirana ter samozavestna« (Zupančič 2022: 68), občutki diskriminacije med mladimi koroškimi Slovenci so razmeroma redki, večinsko prebivalstvo je manjšini precej bolj naklonjeno kot nekoč (Obid 2018: 129). Koroški Slovenci so že v osemdesetih letih 20. stoletja iz slabšega socialnega položaja prešli na t. i. socialno sredino, kar je pripomoglo h kulturni in socialni emancipaciji, ter dosegli dobro izobrazbeno raven (Lokar, Reiterer v Zupančič 2022: 55). Poleg tega se je identitetno2 središče Slovencev premaknilo s podeželja v večja urbana središča, npr. Celovec danes združuje največ slovenskih manjšinskih ustanov (Zupančič 2022: 64). Danes gre torej pri manjšini za »močno intelektualizirano, socialno in prostorsko izredno mobilno skupino ljudi« (Obid 2020: 39). Kljub temu da danes pripadniki manjšine niso več socialno stigmatizirani, temveč je njihova pripadnost manjšinskemu delu prebivalstva pogosto prav tista lastnost, s katero poudarjajo svojo individualnost (Obid 2020: 46), so se močna asimilacijska politika in pozivi k opustitvi materinščine, ubesedeni v normi »Der Kärntner spricht Deutsch« (Korošec govori nemško; Zorič 2019: 527), ohranili v kolektivnem spominu koroških Slovencev. Danes so predstavniki slovenske manjšine precej kulturno angažirani; ohranjanju slovenskega jezika in kulture pripisujejo velik pomen3 in se za to dejavnost čutijo osebno soodgovorne (Obid 2018: 98). 1 Dogodki, ki so močno zaznamovali slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, odkar je s plebiscitom leta 1920 postala del avstrijske države, so višek ponemčevanja med drugo svetovno vojno s pregonom številnih koroških družin leta 1942, podpis Avstrijske državne pogodbe (v nadaljevanju ADP) leta 1955, ki še danes ni docela upoštevana, vojna avstrijskonemških nacionalistov proti krajevnim napisom leta 1972, popis prebivalstva posebne vrste leta 1976 in drugi (Steinicke, Zupančič 1994: 113). S štetjem prebivalstva leta 1976 naj bi ugotavljali število Slovencev in na podlagi rezultatov pogojevali izpolnjevanje 7. člena ADP. Koroški Slovenci so temu nasprotovali, saj »ugotavljanje manjšine nasprotuje državni pogodbi in ustavi in prek tega na surov način krši načela pospeševalnega manjšinskega prava« (Stergar idr. 1984: 267). Štetje je bilo kljub temu izvedeno, a so ga Slovenci na različne načine bojkotirali (Stergar idr. 1984: 271). 2 Etnično in narodnostno identiteto obravnavamo kot posebno obliko socialne identitete, ki jo socialni psiholog Henri Tajfel opredeli kot »rezultat postopka socialnega kategoriziranja, ki se med drugim izraža v samopodobi posameznika« (v Obid 2018: 35). 3 Koroškoslovenski raziskovalec Milan Obid (2020: 43) zapiše, da se na avstrijskem Koroškem sicer povečuje simbolična vrednost slovenščine, a zmanjšuje njena stopnja funkcionalnosti. 288