Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Hudl, Vinko Ošlak, Alenka Hain, Ivan Klarič idr.) začeli ali nadaljevali s pisanjem v slovenščini, Ošlak tudi v esperantu. 3.2 Menjava jezika kot družbena, osebna in literarnosistemska nujnost Sredi osemdesetih let 20. stoletja, ko je bilo vprašanje ohranitve skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem osrednja manjšinskopolitična tema, se je med mlajšo avtorsko generacijo vnela razprava o identiteti, funkciji in mestu koroške slovenske literature. Medtem ko se je Janko Ferk pozicioniral kot v obeh deželnih jezikih pišoči avtor, se je Maja Haderlap (1986: 8) spraševala, ali naj zaradi vse globljega pogrezanja v nemški prostor in »avstriifkacij[e]« odslej naprej piše v nemščini, Jani Oswald (1986: 17) pa je sebe in svoje vrstnice in vrstnike videl v vlogi »eksotov« v areni avstrijske literature in razmišljal o tem, da bi se asimiliral »iz zavednega zavezanega Slovenca in iz nezavednega Avstrijca v izkoreninjenega metuljčka brez odgovornosti narodu ali pa v dvojezičnega posebne vrste, ki ga mostovi med narodi ne brigajo več, niti narodi ob mostovih«. Prehod k pisanju v nemščini je bil za drugo mladjevsko generacijo, kolikor se je zanj odločila, dolgotrajen proces, ki je potekal vzporedno z velikimi (geo)političnimi spremembami. S koncem socializma v razpadajoči Jugoslaviji so se tudi manjšinske strukture politično in ifnančno vse bolj prilagajale avstrijskim danostim. Literatura iz samostojne Slovenije in nekdanjega jugoslovanskega, od vojn zaznamovanega prostora je preko prevodov, ki so izhajali pri medtem že dvojezičnih koroških slovenskih založbah, začela prodirati v nemško govoreči prostor. Del tedanje dinamike so bile tudi debate o med- in multikulturnosti, ki so ustvarile ugodno okolje za dvojezične kulturne in literarne prakse. Kljub temu je bilo število dvo- in večjezičnih, zlasti pa nemških literarnih objav (npr. Fabjan Hafner, Jani Oswald, Jože Strutz, Kristijan Močilnik, Maja Haderlap ter Janko Messner in Janko Ferk) v devetdesetih letih razmeroma skromno. V novem tisočletju, ko je Slovenija postala članica Evropske unije in Schengenskega območja, so je pojavili novi dvojezično pišoči (npr. Rezka Kanzian in Luise Maria Ruhdorfer), toda večina avtoric in avtorjev iz vrst slovenske manjšine (npr. Jože Blajs, Gustav Januš, Andrej Kokot, Florjan Lipuš in Franc Merkač, od mlajših Cvetka Lipuš in Martin Kuchling) je vztrajala pri slovenščini, samo v nemščini pa je pisal na Dunaju živeči koroški slovenski avtor Ferdinand Skuk. Odzivi na tedanje nemško in večjezično pisanje so bili različni. Erich Prunč je zapisal, da se je prva mladjevska generacija, ki ji je sam pripadal, iz upora proti izrinjanju slovenščine iz koroške javnosti in »etične dolžnosti« odločila za materni jezik, čeprav ga je obvladala slabše kakor nemščino, in je v menjavi jezika videla oportunizem in izdajstvo; glede dela druge mladjevske generacije pa je ugotavljal, da je tesno povezavo med jezikom in identiteto opustila in se zavzema za vrednote odprtosti, strpnosti, samouresničevanja, modernosti in mednarodnosti (Prunč 2008: 153–154). David Bandelj, sicer pesnik iz vrst slovenske manjšine v Italiji, je z ozirom na večjezičnost v sodobni poeziji Slovencev v Avstriji postavil vprašanje, ali gre za »multikulturno naprednost ali za asimilacijsko nazadnjaštvo« (Bandelj 2008: 160). 282