Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 s čuječnostjo,11 posebno tehniko osredotočenosti in samozavedanja ter sprejemanja trenutkov, s katero se šele lahko približamo eksistencialistični kategoriji, ki sem jo že prej omenila: avtentičnosti. Zaradi časovne zgoščenosti in nakazane cikličnosti se Zlobec (1981: 581) sprašuje, kaj se sploh zgodi v romanu, medtem ko Paternu (2015: 16) zasajenost v osebno prvinskost imenuje »spominjanje biti«. Zdi se mi, da te poetične obrnjenosti vase ne moremo natančno deifnirati in ravno njena estetska polisemičnost je poleg drugih kvalitet presežna vrednost romana. Čeprav večpomenskosti ne moremo natančno določiti, se ji bom poskušala približati tudi s pojmom modernizem, ki se na več mestih prekriva z eksistencializmom. Strinjam se s Harlamovom (2015: 243), da se modernizacija pripovedi in posledično desubjektivizacija subjekta v tem romanu dogaja na ravni modernističnih postopkov notranjega monologa oz. toka zavesti in poročanega govora s fragmentarno strukturo, ki podaja zgodbeni okvir z impresionistično montažo. Sama dodajam, 12 da je v scenarizaciji kot iskanju avtentičnosti posredovanega (notranjega) govora opazna avtoričina dramska nadarjenost, v lirizaciji pa njena pesniška sublimnost. Prav avtorelfeksivnost, značilna za modernizem, lahko na več nivojih zarisuje brezkompromisno držo tretjeosebnega pripovedovalca in Herte same. Ta ne zaupa niti svetu niti sami sebi, saj npr. ne postavlja meja med meditacijo, vizijo, sanjami, željami, resničnostjo in travmo: tako npr. ne vemo, ali je Herto v njenem stanovanju posilil neznani moški ali je to le njen travmatični spomin, mogoče pa tudi erotično sanjarjenje nepotešene ženske. Čeprav zaupa knjigam in se tudi čudi, kako dijaki ne znajo več sprejemati niti ljubezenskega romana, je do besed ravno tako skeptična13 kot do vsega drugega. Razpetost med različne nivoje resničnosti je že v prvi knjigi, Pasja radost ali karkoli, porajala paradoks, medtem ko so se absurdne situacije bolj kot Camusovem vztrajanju v absurdu približevale Célinovemu oporečništvu, predvsem v antiherojskosti glavnih likov. Tako je Herta po neherojskosti podobna likom v kratki pripovedi, npr. v Svatbi, Mestu, Prazni hiši, Družbi, pri katerih razpetost med običajnim in neobičajnim rojeva paradoksalne situacije, iztekajoče se v dvosmiselnost. Ta je recepcijska stalnica tudi v romanu Nǒz in jabolko, ki je najbolj tržaško literarno delo Ivanke Hergold, saj je enodnevno dogajanje omejeno na Trst, hkrati pa po univerzalnosti svojih eksistencialističnih in modernističnih lastnosti najbolj evropsko. Vsi ostali slovenski modernistični romani (razen romana Izven Petra Božiča) se namreč niso odločili za brezperspektivnost in so se zato iz metaifzičnega nihilizma reševali po različnih poteh: Zupanovi romani z erotičnim vitalizmom in vsaj delnim zaupanjem 11 Na tem mestu sem si dovolila vstaviti iflozofski termin prav zaradi posebnosti (samo)relfeksije v tem romanu. 12 Scenarizacija je vrsta digresije, ki sem ga (Zupan Sosič 2017: 371) predlagala za poimenovanje vnosa dramskih prvin v pripoved in s tem rahljanja epskega jedra. 13 »Past je v besedah, past! Obljubljajo hrano, sitost, zadoščenje, češ, zdaj jih pa ima v oblasti, v grlu da jih ima in pod konico kemičnega svinčnika, zdaj zdaj bojo začele pokorno mahljati z repki kot dresirani kužki, naredile bojo, kar misli in čuti ta hip, zvijale se bojo, premagane, v sanjsko arabesko, potem pa se sproži past in hladno železo udari po prstih: nič hrane! Nič sirčka!« (Hergold 1980: 25) 276