Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 8 namreč tesnoba znatno gostejša, Herta se počuti kot ujetnica v svojem vsakdanjiku, v katerem se nenehno stika z ničem ifzike in metaifzike; ne preostane ji drugega, kot da jo v absurdnem svetu zanima avtentičnost. Njen način bivanja zaradi otrple tesnobnosti prehaja v detajlirano opazovanje življenja, narave in stvari tako, da vse natančno motri in se sprašuje o avtentičnosti zunanjega in notranjega dogajanja. Tretjeosebna pripoved izpisuje ifligransko poročilo, podobno lirizirani iflmski kameri, ki ne razločuje med eksistenco in esenco, prav tako njeno stanje zavesti ni povsem primerljivo ne s iflozoifjo Sartra ne Camusa. Če je pri Sartru edini paradoksalni smisel bivanja zavest o odvečnosti zavesti, gre pri Camusu (in Hergold) za neodvečno zavest, ki paradoksalno vzdržuje kljubovanje, preprosteje rečeno, vztrajanje v absurdu. V romanu Nǒz in jabolko je odpoved slehernemu metaifzičnemu upanju in samoprevari unikatna, mestoma je podobna le Camusovi (Vasič 1984: 15) ugotovitvi, da absurd pravzaprav ni niti v svetu niti v človeku, temveč v njunem medsebojnem razmerju. To, kar je v poetiki absurda tega romana najizvirnejše, je prav lirizacija pripovednega načina razkrinkavanja absurda, ki se povsem inovativno stika s književ- nostjo nonsensa. V tem stiku temnost nima samo eksistencialističnega izvora, temveč izhaja že iz samega brezna moderne9 književnosti, natančneje modernizma. Ni čudno, da si je Hergold izbrala stik absurda in nonsensa, saj iskanje ravnotežja med prvinami smisla in nesmisla v književnosti nonsensa povzroča učinek subverzivnega. Ta se z ostrimi sunki noža zariva v spoznanje, kar napoveduje že naslov romana, in razkriva 10 posebno izostrenost metaifzičnega nihilizma, ki se v slovenskih moder nističnih (ali drugih) romanih do tega še ni pojavil. Stik absurda in nonsensa, ki učinkuje subverzivno, izpostavlja med različnimi Hertinimi položaji prav čuječnost. Njena enodnevna odisejada poteka v Trstu od naročja, polnega zvezkov in knjig (z romanom Tristan in Izolda na vrhu), do mreže z zavito raco, ki jo bo zvečer spekla možu. Čeprav je v resnici nič ne zapolnjuje, ampak jo vse omejuje, tako služba, družba in tudi izpraznjena zakonska zveza, se znižanost realnosti na nivo banalnega in trivialnega transformira v prizore. Te je treba motriti 8 Hergold (2015: 90) kot navdih za roman Nǒz in jabolko ne omenja Uliksesa, ki se prav tako osredinja na en dan življenja glavnega lika, temveč izpostavi ruski roman En dan Ivana Denisoviča (1962) Aleksandra Solženicina. Ta prav tako opisuje en dan, v tem primeru ruskega zapornika v nekem sibirskem taborišču, ki je svobodo izgubil tako hitro in tako neutemeljeno, da jo ravno zaradi tega poskuša ponovno poiskati oz. jo kar iznajti. Ravno v neutemeljenosti izgube svobode sta oba romana primerljiva, prav tako v presunljivem trudu poiskati v vsiljenem urniku nekaj lepote oz. svetle trenutke. Glede na to, da se Herta v celem romanu počuti kot ujetnica, je omenjena primerjava smiselna. 9 Moderno liriko Friedrich (1972: 296) utemeljuje kot temno književnost, saj govori o dogodkih, bitjih ali stvareh, o katerih vzroku, času, kraju bralec ni poučen in ne bo poučen. Poznamo številne izjave pesnikov, v katerih se programsko zahteva in celo utemeljuje »temno pesništvo«. 10 Oznaka modernizem je po mnenju avtorice (Hergold 2015: 90) povzročila tudi to, da uveljavljenim manjšinskim avtorjem »niti od daleč ni delala konkurence«. Podobno ugotavlja tudi Harlamov (2015: 238), ki tovrstno osamelost pripisuje še Lipušu na avstrijskem Koroškem in Simčiču znotraj slovenske skupnosti v Argentini: v zamejstvu ali izseljenstvu je ohranjanje manjšinske pripadnosti toliko močneje vezano na ohranjanje trdnega in celotnega subjekta, zaradi česar je desubjektivizacija subjekta razumljena kot nekaj tujega, znotraj raznarodovalnih procesov celo nevarnega. 275