Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 zborniku (Sodobna slovenska knjǐzevnost (1980–2010)) Hergold prišteva k avtorjem, ki so pomembno sooblikovali pojem sodobna koroška pripoved. Če so Bandelj, Paternu in Umek (ter drugi) izhajali iz tržaškega konteksta in Vollmaier Lubej iz širšega pojava koroška pripoved, se je Borovnik (1995: 241– 242) približala pripovedi skozi prizmo ženske književnosti, ko je v karakterizaciji poudarila hiperbolični smisel za značajske in telesne posebnosti, pri naklonjenosti estetiki grdega pa izpostavila detronizacijo ženskega oz. materinskega. Umeščanje pripovednega opusa v tri pomembne kontekste – tržaškega, koroškega in ženskega – je pomagalo utreti poti v literarni sistem, v nadaljevanju kanonizacije pa bo treba celotni 6 opus umestiti v širši kontekst slovenske in evropske književnosti. V ta namen bom 7 poskušala postaviti Nǒz in jabolko v kontekst sodobnega slovenskega in evropskega romana, natančneje eksistencialističnega in modernističnega, s prvo zbirko pripovedi pa samo vzporedno osvetliti njegov položaj. Eksistencialistično vrženost v svet brez jasno razpoznavnih vrednot namreč napove že prva pripovedna zbirka Pasja radost ali karkoli (1971), ki združuje različne perspektive: pravljičnost, fantastičnost, vaškost, (malo)meščanskost, »vrvežavost« in neantropomorfnost. Čeprav so eksistencializem v slovenski roman uspešno zasidrali že Zupan, Smole, Simčič, Rebula, Božič in Lipuš, je položaj subjekta v romanu Nǒz in jabolko (1980) tako poseben, da zahteva poglobljeno obravnavo. Sama pisateljica pojma eksistencializem običajno ni uporabila eksplicitno, je pa v svojih relfeksijah (Hergold 2015: 91) poskušala razložiti nekatere njegove atribute, npr. vrženost v neko skupnost in istočasno izvrženost iz nje ter razklanost med racionalnim in transcendenčnim. Vrženost v svet je v romanu povezana še z drugimi znanimi eksistencialijami: s svobodo, smrtjo in tesnobo. Med kategorijami, ki jih je Jean Wahl (Vasič 1984: 14) razporedil v šest trojic, naj v eksistencialistični intoniranosti obravnavanega romana posebej omenim trojico »izbira in svoboda-nič in tesnoba- avtentičnost«. Glavni lik Herta, učiteljica, žena in prijateljica, je namreč v svoj mehanicistični delovnik vržena tako, da se ne sprašuje o lastni izbiri: že na začetku romana spoznamo, kako je njena svoboda permanentno kratena. Metaifzični nihilizem tega romana nima istih izvirov, saj ambivalentno prehajanje od niča h kratkotrajni zračnosti ni tako enostavno kot v drugih slovenskih romanih. V Nǒzu in jabolku je več pozornosti, pa čeprav je pri nekaterih romanih jasno, da gre zgolj za poskuse, ki še nimajo dovolj izklesane poetike. 6 O širši, bolje rečeno univerzalni vertikali je razmišljal že Paternu (2015: 14), ko je Nǒz in jabolko označil kot ne samo tržaški in ne samo slovenski roman, temveč »roman z vsebinsko vertikalo, ki je po svoje univerzalna. Poveden in berljiv bi bil tudi v širšem svetu.« 7 Postavljanje v širši kontekst bi se lahko povezalo tudi s približevanjem romana širši publiki, saj se ga zdaj drži »sloves« hermetičnosti in neprebojnosti. Kot enega izmed poskusov predlagam Hertijado, tj. sledenje potem glavne likinje v romanu, kjer bi spoznali različne predele Trsta ob branju odlomkov iz romana, podobno kot je to ustaljeno v t. i. Bloomsday, tj. proslavljanju življenja in dela irskega pisatelja Jamesa Joycea skozi oživljanje dogajanja romana Ulikses. 274