Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 skupnosti in vključitvijo avtorja ali dela v učne načrte šole in fakultete (Childers, Hentzi 1995: 37). V zadnjih letih, ko se literarnoteoretične študije vse bolj zanimajo za institucionalne in ideološke implikacije razlikovanja med »velikimi in malimi« deli in avtorji, je bil proces oblikovanja kanona precej napadan. Najpogostejša obtožba4 je bila, da je kanon velikih knjig v literarnem študiju oblikovala privilegirana, elitna skupina belih moških strokovnjakov in učiteljev (označena s kratico DWEM, ki izhaja iz angl. dead white European males). Strinjam se s trditvijo, da tovrstni kanon reproducira skupne interese članov te skupine ter izključuje dela in glasove drugih pomembnih, a marginaliziranih skupin, kot so ženske, spolne in rasne manjšine ter ljudi nebele kože, prav tako večine živih avtorjev. Povsem logično se je vprašati, zakaj in pod kakšnimi pogoji je nekdo izbran, nekdo drugi pa ne. Kako in kdaj se to zgodi? Odgovori so sestavljeni iz raznovrstnih dejavnikov, ki jih Dović (2016: 24) deli na vita, cultus in effectus. Če spadajo v vito ukvarjanje z biograifjo posameznika, se v cultus umeščata produkcija in reprodukcija. Produkcija vključuje ustvarjanje kanoničnega statusa, skrb za relikvije in materialno zapuščino, reprodukcija pa širjenje kanoničnega statusa, rituale (npr. komemoracije in čaščenje), apropriacijo (interpretiranje in prilaščanje) ter množenje sekundarnega korpusa in diseminacijo šolskega sistema. V effectus pa Dović prišteva posledice za širšo družbo in oblikovanje skupnosti ter druge dejavnike. Če sledim trojnosti naštetih dejavnikov ali procesov, napovedujem, da bo moja študija prispevek k apropriaciji, torej interpretiranju in prilaščanju na znanstveni način, hkrati pa se bo vsaj delno dotaknila tudi vite, torej transgresivnih potencialov avtorice. Boris Paternu (2015: 13) v zaokroženi in poglobljeni študiji z naslovom Pripoved Ivanke Hergold piše o prelomu, ki ga je v novejši tržaški slovenski književnosti opravila pisateljica. Po njegovo je že njena zgodnja pripoved, z romanom Nǒz in jabolko v opaznem središču, prinesla tematske in slogovne novosti, ki pomenijo očiten izstop iz orbite Pahor-Rebula, če sodobno tržaško klasiko zaznamujemo z najbolj vidnima imenoma. Prav njen roman razlaga Paternu kot najbolj celovito delo, v katerem izpostavlja joyceovsko časovno stisnjenost in asociativno razpršenost toka zavesti. V istem zborniku (Zbornik za Ivanko Hergold, 2015) se s pripovedno organizacijo romana ukvarja tudi Umek (2015: 47), ki določi pripovedno za način pisateljičinega opazovanja in razumevanja zunajbesedilnega sveta, samorelfeksivnost pa za motor zgodbene ambivalence. Izstop iz klasičnih shem, celo tržaške formule 5 Pahor-Rebula omenja že Bandelj (2010: 11), Vollmaier Lubej (2010: 371) pa v istem 4 Radikalnejše stališče v tej obtožbi je predlagalo v celoti zavrniti koncept kanona in se lotiti humanističnih študij na neelitističen, bolj eklektičen način, ki zavrača samovoljno razlikovanje med visoko in nizko kulturo. Zagovorniki ukinitve kanona običajno pozabijo omeniti, da vključevanje uspešnic v kanon in njihova promocija v imenu kakovostnih knjig pravzaprav ni egalitarizem, temveč podpiranje kapitalističnega načela piarovstva za boljšo prodajo knjige, ki je na tak način znižana na nivo običajnih, celo banalnih artiklov. Po mojem mnenju je torej boljša rešitev stalno nadziranje kanona in odpiranje njegovih meja, torej prenavljanje zbirke s prezrto kakovostno književnostjo, kar Abrams (1999: 30) imenuje »odprti kanon«, Thomsen (2014 v Škulj 2016: 67) pa nestatični kompleksni družbeni sistem. 5 V prispevku Bandelj kakovostnemu romanu Nǒz in jabolko nameni samo sedem vrstic. Ali gre tu za literarnovedno zadrego ali kaj drugega? Presenetljivo je namreč, da so si vsi drugi tržaški romani priborili 273