Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 v formuli avtonomnega pokončnega individuuma, zato utrpelega nasilja nikomur ne 4 omeni, temveč ga v sebi zataji in potisne v nemost. Nesposobnost snovanja pristne ženske govorice pride še najbolj do izraza med srečanjem tržaških izobražencev, na katerem gostiteljica Tanja predvaja dokumentarec o položaju ženske v družbi. V njem je zastopana tista feministična perspektiva, ki razveljavlja patriarhalne ženske vrednote, kar se zdi nujno za izgradnjo nove celostne ženske identitete. Poudarjena je taka »ženska imaginacija,« ki »postane energija« in »teži v absolutno, k absolutnemu« (Hergold 1980: 161), kar pomeni, da ženski jaz dosega svobodo le s prevzemom uveljavljene vizije neodvisnega jaza. Parodirana sta skrb za družino in sposobnost ženske, da začuti in izpolni potrebo drugega, hkrati je osmešen tudi njen pasivni odnos do spolnosti oz. nezavedanje lastne seksualnosti. Intervjuvanko Pamelo, družinsko mater in gospodinjo, raziskovalka označi kot »žensko – pripravljalko hrane« (Hergold 1980: 165), za katero je spolni akt zanemarljiv trenutek vsakdana, ki kaže na »zakrnele primarne instinkte, na impotentnost« (prav tam: 168). Napredno zasnovana vizija ženske deluje na Herto kot vsiljen konstrukt, ki ne povsem ovrednoti ženske notranje resnice, ni »upor, zvest svoji prvotni plemenitosti« (Camus 1980: 163), ampak le preobleka ustaljenega vzorca moči, konlfiktne logike, v kateri se novo uveljavlja z razveljavljanjem obstoječega. Herta začuti nepravičnost takega ravnanja, odklanja poniževanje drugega, vendar ostane vklenjena v nemoč, ne premore učinkovitega upora. 3 Z obratom v intimnost marginaliziranega subjekta in z opisom neučinkovitega upora je Ivanka Hergold dolgoročno vplivala na mlajše tržaške avtorje (Umek 2015a: 50); nedvomno je Marko Sosič podobnega junaka zarisal v romanu Ki od daleč prihajaš v mojo blǐzino (2012). Vendar ga je tržaški pisatelj občutneje povezal z zgodovinskim dogajanjem in znotraj tega izrisal njegov odnos do kolektivne etike. Slednji izhaja iz ustaljene misli, po kateri obnavljanje skupinske zgodovinske travme ustvarja nadčasovno vez, ki povezuje več generacij, prepreči ponavljanje zgodovinskih grozot in zagotavlja mir. Ta reprezentativni vzorec omejuje obravnavo nekaterih vsebin, v opisih fašistične in vojne preteklosti niso izraženi občutja sovraštva in jeze, misel na maščevanje, doživljanje sramu ali krivde. V ustaljeni razlagi preteklosti Sosič začuti neprepričljivost in jo demitizira že na začetku romana, ko bivša taboriščnica pravi: »Dovrebbero perdonarci, morali bi nam odpustiti« (Sosič 2012: 25) in s tem namiguje na občutek krivde preživele. Slednji izvira iz zavesti, da sodobni evropski človek premalo vrednoti taboriščno izkušnjo, da jo je pomaknil v podzavest, na »področje akcidentalnega« (Hergold 2015a: 70). 4 Vloga molčeče ženske je navdahnila pomembne ustvarjalke 20. stoletja. Tako je Christa Wolf upodobila Kassandro (1983), ki izreka neslišane resnice. Italijanska pisateljica Dacia Maraini v romanu La lunga vita di Marianna Ucria (1990) opiše patriarhalno sicilijansko stvarnost prve polovice 18. stoletja in izriše lik neme ženske, ki je izbrisala svoj glas po doživetju posilstva. 266