Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 travme, ki je prisotna v kolektivnem spominu skupnosti tudi v kasnejšem obdobju in ni nujno vezana na konkretne dogodke ali kraje spomina. Pri literarnih ustvarjalcih najnovejše generacije sicer ni opaziti jasnega namiga na to kolektivno travmo, beremo lahko kvečjemu tu pa tam o kakšnih spominih, vezanih na starejšo generacijo, kot npr. v verzih Ester Gomisel: »so tudi naše none / tiho strmele vate, / ko so v kite pletle / jutranje molitve? / V vodi so odmevale / njihove / žalostinke.« (Gomisel 2021) Po drugi strani pa občasno prihaja do izraza neka pritajena, ne ravno vedno zelo jasna navezanost na prostor izvora posameznega avtorja. Če je le res, da za velik del zgodb ali pesmi ne moremo natančno deifnirati kraja in prostora, kar je bilo po svoje razvidno že iz enega romana avtorja srednje generacije, namreč iz Bandljevega Grad in čas, se je ta nejasna prostorska identiifkacija nekoliko okrepila, pa čeprav ponekod avtorji ohranjajo tudi svojo jasno navezanost. Tudi ta dvojnost je v skladu z omenjenimi sociološkimi raziskavami, ki so pokazale, da so »mladi slovenski anketiranci v Italiji predvsem obmejni (75 %) in evropsko naravnani ljudje (68 %), ki so hkrati navezani na svoja izvorna vaška okolja ali mestne četrti.« (Vidau 2018: 56) To npr. jasno dokazuje Alex Kama Devetak s svojo zbirko kratkih zgodb, ki so napisane tako, da bi se lahko pravzaprav dogajale kjerkoli na svetu, jih pa obenem zaznamuje edinole en skupen motiv, prisoten v domala vseh zgodbah, in sicer motiv pečin nad morjem, ki bralca iz zamejstva v Italiji zelo spominjajo na Devinske stene, kjer se kraški kamen strmo spušča vse do morske gladine. Devinske stene niso sicer nikjer poimenovane, značilnosti, ki jih imajo, pa lahko nakazujejo tudi na možnost, da se velik del dogajalnega časa odvija ravno blizu teh pečin. Tudi drugi opisi krajev spominjajo na nekatere kraje v okolici Trsta in Gorice; ti kraji pa ostajajo vselej neimenovani in so zato geografsko nedoločeni. Mojca Petaros je po drugi strani svojo zgodbo Tržaška pravljica jasno postavila v Tržaški zaliv, kjer neizprosno že nekaj dni divja orjaška burja, ki celo oblikuje značajske poteze Tržačanov: »Tržačani se tako radi ponašamo z njo, no, seveda predvsem z lastno trdoživostjo […], ker nas razlikuje od ostalih italijanskih mest.« (Petaros 2021) V tej zgodbi je namigov na tržaško okolje še nekaj (nepomembno kraško okrožje, Pomol Audace ipd.), kar torej daje jasno vedeti, kje se zgodba odvija in katere značilnosti so izpostavljene. Na svojo rodno vas je navezana tudi Ester Gomisel, ki skozi motiv prahu sicer razmišlja o svoji usodi, v katerem išče svoj izvor: »počival je / in mi izrekel dobrodošlico / v rodni vasi« (Gomisel 2022). Pri prostorski zaznamovanosti, ki je sicer že bila analizirana in je bila v literarnem ustvarjanju Slovencev v Italiji vedno izrazita, je torej prišlo do pomembnega premika, in sicer po eni strani v smer nejasne deifniranosti dogajalnega prostora, po drugi pa v neko bolj subtilno in delno prikrito, a vseeno izraženo navezanost na domači kraj. 6 Ekološka tematika Pri analizi izbranih literarnih del se je izkazalo, da postaja zelo vplivna tematika, ki je dosedanje raziskave še niso omenjale, prav tako se vanjo niso poglobile niti sociološke raziskave, ki jo sicer obrobno omenjajo, nakazuje pa se, da bo lahko postala 260