Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 grmih, po tistem kar si.« (Gruden 2022) Tako v verzih kot v proznih delih skorajda ne zasledimo svetovnonazorskih ali političnih vprašanj. Človekovo stisko v njegovi samoti razprostirata tudi oba predstavnika proznega pisanja. Devetak se v svoji zbirki kratkih zgodb večinoma posveča pretresljivim temam samomora, bolezni, staranja, zavračanja ljube osebe ipd. Pomenljiv naslov zbirke kratkih zgodb Nedaleč nakazuje hkratno bližino in oddaljenost ljudi med sabo, ki si obenem želijo toplih človeških stikov, a so jih trpke življenjske okoliščine privedle do tega, da jih verjetno niso več zmožni, kakor npr. protagonistka zadnje zgodbe, ki je »naenkrat spet sama sredi te preklete skale. Z vso močjo, kolikor je pač še premore njena zgubana roka, zaluča biser proti morju. Z očmi, polnimi še zadnjih neizjokanih solz, gleda biser, kako leti, leti in leti.« (Devetak 2021: 102) O samoti, povezani s tematiko brezdomcev, ki predstavlja novo tematiko za Slovence v Italiji, piše Mojca Petaros v nagrajeni zgodbi Nevsakdanje prijateljstvo, v kateri se usoda revne brezdomke, ki svoje dneve in noči preživlja na klopci v parku, začenja vrteti v svetlejši luči, ko splete posebno prijateljstvo z malim šestletnim Martinom. Deček namreč prosi mamo, naj brezdomki podari denar, s katerim bi mu sicer za rojstni dan kupila novo kolo, tako da se zgodba zaključi s pozitivno noto: »Res, to je bil eden od prijaznejših dni. In tudi naslednji je obetal dobroto.« (Petaros 2022) S to zgodbo se lahko delno nakazuje tista tendenca, ki je bila omenjena tudi v socioloških raziskavah, in sicer večje zanimanje mladih za delo na področju prostovoljstva, predvsem ob trenutkih vse večje krize, povezane z migracijskimi tokovi. Če sklenemo, lahko torej povzamemo, da je umik v intimno sfero opazen tako v družbenih procesih kot tudi v literarnih delih. Tematik, ki bi spodbujale ali nakazale kako angažiranost pri večjih družbeno-političnih vprašanjih, ali pomembnih nazorskih vprašanj skorajda ni zaznati, se pa občasno pokažejo motivi, ki so vezani na izbiro želje in volje po nudenju pomoči tistim, ki jo potrebujejo, v sklopu prostovoljnega dela. 5 Navezanost na prostor in zgodovinski spomin V zadnjih letih sta na literarnem področju prišli do izraza dve razsežnosti, ki sta bili morda v preteklosti nekoliko zanemarjeni s strani literarnih zgodovinarjev, sta pa pomemben element identiifkacije manjšinske skupnosti, ki se jasno kaže tudi v literarnih odzivih: gre namreč za prostorsko oz. teritorialno identiteto in za zgodovinski spomin, vezan predvsem na kolektivne travme. »Zlasti za pripadnike manjšinskih narodnih skupnosti sklicevanje na kolektivne izkušnje ostaja bistven vidik njihove socialne identitete.« (Obid 2018: 33) Med mladimi zamejci je namreč še vedno zelo prisotno sklicevanje na preganjanje Slovencev in na fašistično nasilje, občasno pa tudi na politično napetost in etnično mržnjo v povojnem času. Ta kolektivna travma je zelo jasno prisotna v pomembnem delu literarnega ustvarjanja med Slovenci v Italiji. Ana Toroš (2021) je dokazala, da se je ta travma prenesla v literarni diskurz na dva načina: skozi normativni model spomina na omenjeno travmo, natančneje skozi literarna dela, ki jih lahko opišemo kot ifkcije spomina, ter skozi pojavnost 259