Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 3 Navezanost na jezik V manjšinski literaturi je izbira jezika doslej tako kot v vseh mejnih in stičnih okoljih (Novak Lukanovič 2019: 47–50) predstavljala posebno izbiro, ki je bila tesno povezana z vrednoto narodnosti in je obenem dokazovala etnično pripadnost določeni jezikovni in narodni skupnosti. Pripadniki starejše generacije literarnih ustvarjalcev so izražali občutek, da ne bodo mogli nikoli do potankosti obvladati maternega jezika, saj se ga morajo s težavo naučiti v okolju, ki tega jezika ne uporablja (Cergol 2014): Učiteljica, ki ima rdeč avto in črne oči, pravi, da slabo pišem v italijanščini. Stori, da bom boljši in da bom letos na izpitih, ko bo učiteljica narekovala, napisal pravilno vse tiste besede, ki imajo dvojne črke. Stori, da me bo gospa Slapnik, kamor me pošilja mama, naučila, kako se pravilno in lepo govori v slovenščini (Sosič 2005: 13). Raziskovalna slika jezikovne zmožnosti mladih Slovencev v Italiji pa kaže na nekatere premike, ki jih je vredno osvetliti. Tudi rezultati pred kratkim objavljene raziskave o jezikovnem proiflu mladih v slovenskem zamejstvu namreč potrjujejo številne druge raziskave, izvedene v zadnjem desetletju med Slovenci v Italiji: gre za heterogeno skupino, ki je odraz različnih družinskih okolij […]; tako imenovano ‘trdo jedro’ skupnosti se postopoma krči, vzporedno pa se krepijo njeni ‘zunanji pasovi’, to je tisti del skupnosti, kjer so skupinske identitete bolj prehodne, kjer je participacija manjša, kjer sta znanje in raba slovenskega jezika šibkejša. V večini obravnavanih primerov slovenščina sicer še vedno ohranja vlogo glavnega sredstva sporazumevanja v družini. (Jagodic 2019: 108–109) Slovenski jezik torej še vedno ostaja zelo pomembno komunikacijsko sredstvo za mlade izobražene Slovence, se pa manjša jezikovna zmožnost govorcev slovenskega jezika. Literarna analiza izbranih del sicer ne more zavrniti ali potrditi te sociološke analize, lahko pa dokaže, da je pri tistih mladih, ki se odločijo za literarno ustvarjanje, jezikovna zmožnost na še vedno zelo kakovostni ravni, a da je prišlo do pomembnega premika pri odnosu do slovenskega jezika. Če so literarni zgodovinarji še pred kratkim pisali o določeni jezikovni nesproščenosti, ki lahko privede celo do poostrene skrbi za jezik, ker slovenska beseda pomeni boj za lastno ogroženo identiteto in svobodnost (Pirjevec 2011: 360), se pri sedanji generaciji mladih ustvarjalcev zdi, da te nesproščenosti ni več, kakor se tudi zdi, da se ne počutijo več ogrožene ali nesvobodne. V nobenem od naštetih literarnih del namreč ni bilo zaznati kakega posebnega »problemskega« odnosa do jezika: zdi se, da je izbira jezika čisto naravna, vsi literarni ustvarjalci zelo tekoče in sveže uporabljajo slovenski jezik in se o njegovi izbiri sploh ne sprašujejo ali jo problematizirajo. Iz nekaterih odlomkov izhaja, da dobro poznajo slovensko literarno ustvarjanje, ker se občasno nanj tudi navezujejo, npr. Ester Gomisel v pesmi Nedoločniška himna: »kljubovati, kljubovati, kljubovati / vedno stati / in obstati« (Žvirc 2022), ki jasno nakazuje na Trubarjeve besede. Ta sproščen odnos do jezika je bil nekoliko presenetljivo izpostavljen tudi v omenjeni sociološki raziskavi. »Med najbolj optimističnimi ugotovitvami, ki jih raziskava prinaša, velja poudariti predvsem pozitivna stališča, ki jih imajo mladi anketiranci in intervjuvanci do slovenščine, še bolj pa njihove svetle napovedi 257