Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Slovencev v Italiji. Tudi v tem oziru smo se odločili za isti starostni razpon, ki je bil določen kot predmet obravnave v omenjenem projektu, in sicer za mlade med 15. in 29. letom starosti. Znotraj tega časovnega razpona smo lahko zasledili pet predstavnikov te generacije, ki so svoja literarna dela že objavili v revijah, časopisih, na literarnih forumih in natečajih ali celo v knjižni obliki. To so: Alex Kama Devetak, Ester Gomisel, Antje Gruden, Mojca Petaros in Ajlin Visintin. Alex Kama Devetak in Mojca Petaros pišeta pretežno kratke zgodbe: prvi je dobil naziv uršljana za leto 2021 in leta 2022 izdal tudi svojo zbirko kratkih zgodb Nedaleč; Mojca Petaros prav tako piše kratke zgodbe, v letu 2022 je bila izbrana med ifnalisti na Festivalu mlade literature uršljan 2022, v istem letu pa je s kratko zgodbo Nevsakdanje prijateljstvo dobila nagrado energheia Slovenia 2022. Ostale tri predstavnice najmlajše generacije pa pišejo poezijo, ki so jo povečini objavile na spletnih portalih (LUD Literatura), v revijah (November) in na družbenih omrežjih; le Ajlin Visintin je leta 2022 izdala krajšo dvojezično pesniško zbirko Črni ̌zamet: zgodbe o krokarjih v verzih/Velluto nero: storie di corvi in versi. 2 Znanstvena izhodišča V številnih razpravah so raziskovalci izpostavili osnovne tipološke značilnosti, ki zaznamujejo literarno ustvarjanje Slovencev v Italiji in se v nekaterih razsežnostih razlikujejo od drugih literarnih sredin. Mednje spadajo predvsem ontološka raz- sežnost, prirojena medkulturnost, etnična dimenzija, navezanost na prostor in jezik ter ukoreninjen zgodovinski spomin (Košuta 2008; Pirjevec 2011; Cergol 2014; Smotlak 2016). Prav tako je bilo pri pisanju zamejskih literarnih ustvarjalcev večkrat izpostavljeno vprašanje izbire jezika, pri čemer so raziskave pokazale, da se v zadnjih dveh desetletjih pojavlja težnja k izbiri enega (slovenskega), drugega (italijanskega) jezikovnega koda ali celo obeh (Ur. 2018: 4–17; Košuta 2020). Če je ta trend pretežno značilen za predstavnike srednje generacije literarnih ustvarjalcev, pa se je nekoliko upadel pri mlajši generaciji (Cergol 2020). Prva bežna analiza naštetih del najmlajših literarnih ustvarjalcev to potrjuje: izmed petih naštetih avtorjev se je doslej samo ena odločila za dvojezično pisanje, ostali štirje pa pišejo izključno v slovenščini. Vprašanje jezika, ki bo v nadaljevanju tudi osvetljeno, ostaja vsekakor v središču pozornosti tako socioloških (Novak Lukanović 2019) kakor tudi literarnovednih (Ur. 2018; Košuta 2020; Cergol 2020) in jezikovnih raziskav (Cergol 2021). Analize, ki so bile izvedene v sklopu temeljnega raziskovalnega projekta, pa kažejo na pomembne premike ne samo na jezikovnem področju, ampak predvsem na etničnem in družbenem področju. Med temi gre nedvomno omeniti proces individualizacije življenjskih potekov (Jagodic 2018), ki je posledica sodobnih globalizacijskih tokov; drugo večjo novost pa predstavlja poglabljanje prostorske in teritorialne identitete (Obid 2018); tretja, verjetno najbolj izrazita novost, je zanimanje najmlajših avtorjev za nekatere globalne tematike, kot je npr. ekološko vprašanje. Nekateri od teh spreminjajočih se procesov so našli svoj odsev tudi v literarnih delih avtorjev, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. 256