Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 solatarica, mariborski tovarniški delavec, celjski zdravnik, ljubljanski politik, najstnik, upokojenec, študent, poslovna ženska, narkoman … Razlog za to je dejstvo, kot poudarja narečjeslovka Karmen Kenda Jež, »da ne poznamo niti podrobnosti starejših jezikovnih stanj niti današnjih potekajočih procesov, ker govorica Ljubljane še ni bila deležna dovolj raziskovalne pozornosti« (Levičnik 2020: 8). Iz različnega zapisanega ali zvočnega gradiva lahko ugotovimo, da so bile v 20. stoletju v mestnem govoru Ljubljane prisotne marsikatere narečne značilnosti gorenjščine (npr. švapanje, akanje),15 novejša pa je ženska dvojinska glagolska oblika (»sve šle«), ki je včasih segala le do Ljubljanskega barja. Tudi slovenistka Irina Makarova (2004) ugotavlja, da je sodobna ljubljanščina heterogena, na kar vplivajo zlasti govorni položaj in socialne karakteristike govorečega, obenem pa na podlagi raziskave sklene, »da so Ljubljančani manj pripravljeni modiifcirati svojo govorico v neformalnem položaju kot Slovenci iz drugih regij« (Makarova 2004: 295). Pri projektu Sedem dni bi pričakovali podobno odrskogovorno estetiko ljubljanščine v odrskem govoru, kakršna je bila vzpostavljena ob uprizoritvi Fǔzinski bluz, vendar se to ne zgodi: avtorja to tradicijo prelomita z vpeljavo svojevrstnega idioma 16 v besedilo. Da gre za novum, ki se utrjuje tudi v naslednjih dveh besedilih Katarine Morano (Usedline in Kako je padlo drevo), potrjuje zapis lektorice pri uprizoritvi Kako je padlo drevo Tatjane Stanič: Zapis ne pušča nobene uprizoritvene variantnosti, opraviti imamo s skorajda dokumentarnim fonetičnim posnetkom govora skupine, ki jo opredeljuje predvsem rodbinska pripadnost. Govor likov je zapisan z redukcijskimi značilnostmi ljubljanščine, klasična skladnja se je umaknila beleženju nadpovedne pogovorne skladnje z vsemi premolki, prelomi, medmeti, ponovitvami in mašili. Hkrati pa v zapisu nimamo nobene generacijske, socialne ali prostorske razslojenosti. […] Čeprav je zapis igre zelo poseben in postavlja izvajalcem tudi zelo speciifčne zahteve, se nekako ponuja vtis, da jezik pravzaprav ni tisto, kar zanima avtorico. Vsaj ne v smislu raziskave lingvističnih značilnosti neke posebne skupine v določenem govornem okolju. Morda bi bilo bolje reči, da je ne zanimajo posebnosti govora: v tem besedilu govor deluje kot splošna, skupna baza, osnova skupine. […] Ker prebivajo nekje v Ljubljani, je njihov govor ljubljanščina v najbolj splošnem pomenu tega termina (Stanič 2022: 9; poud. T. S.). Z monodisciplinarnega, slovenističnega vidika navedeni citat pojmujemo kot kritično oceno zapisa ljubljanščine Katarine Morano, z interdisciplinarnega vidika, ki je teatrologiji imanenten, pa ga razumemo kot konstruktiven zapis, ki potrjuje ustreznost ko sta z režiserjem drame Angel pozabe Igorjem Pisonom (SNG Drama Ljubljana, premiera: 14. 3. 2014) za potrebe uprizoritve na terenu snemala obirščino (Zagoričnik 2023). 15 Prav tako bi lahko nekatere »znane ljubljanske vzorce« iz omenjene uprizoritve Change izpred 30 let danes pojmovali kot gorenjske: »a nauš šu, kvaj pol, puglej stanvajne, utpri okn, puber se u mest« (Križaj 1994: 149). 16 Avtorja v zapis ne vnašata razslojenosti mestnega govora, kar ima pozitivno lastnost, na katero je opozorila kritičarka Kristina Mihelj. Zapisala je, da tudi govor v uprizoritvi Sedem dni kaže na to, da »ženstvenost« ni več v modi: »Govor poročene ženske (Mojca Funkl) je gosto posejan s kletvicami in v napetih trenutkih dobi značilni patriarhalni ton« (Mihelj 2019). 252