Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 10 krajevna provenienca nekaterih igralcev ni bila skladna z govorom vloge. Divjak je imel pri uprizarjanju Sedmih dni isti režijski pristop kot pri uprizarjanju drame Kako je padlo drevo: »Poskušali smo ohranjati ta občutek, da nekdo na odru s teboj nekaj deli, ne pa da ti želi nekaj prikazati. Nekako smo zasledovali človeško prisotnost, ki poskuša deliti svojo težavo, usodo« (Tratnik 2023). 3.2 Prenos dokumentarističnega zapisa avtorskega idioma v odrski govor Replike v besedilu Sedem dni so zapisane v ljubljanščini. Ta je bila v odrskem govoru uspešno uresničena že v več uprizoritvah celo v osrednjem slovenskem insti- tucionalnem gledališču. Kratek pregled vpeljave ljubljanščine v odrski govor v izbranih uprizoritvah ljubljanske Drame – ključen za nadaljnje razpravljanje o ljubljanščini pri projektu Sedem dni – pokaže razvoj odrskogovorne estetike o tem mestnem govoru. – Lektorica Majda Križaj je leta 1994 poročala, da so se ustvarjalci uprizoritve drame Change Wolfganga Bauerja11 (ob mariborščini) odločili za stilizirano ljubljanščino: »[G]re za neke vrste preplet ljubljanskega (pokrajinskega) pogovornega jezika z ljubljanskim narečjem, to pa omogoča tudi individualizacijo v govoru posameznih dramskih oseb« (Križaj 1994: 149). Križaj predstavi nekatere primere, značilne za ljubljanski pokrajinski pogovorni jezik, o katerih se lahko seznanimo v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 22). – Čez dobro desetletje je na potrebo po individualizaciji v mestnem govoru opozorila tudi lektorica Tatjana Stanič ob uprizoritvi drame Fǔzinski bluz Andreja Skubica.12 Ker je prav v devetdesetih letih nastalo nekaj literarnih del o družbenih govoricah,13 je tudi to ustvarjalcem pomagalo uresničiti poseben tip ljubljanščine, tj. fužinski govor. Stanič (2005: 30) poudarja, da »v okviru mestne govorice ne socialno ne geografsko nikakor ne moremo govoriti o enem samem govoru«. Da bi v odrskem govoru dosegli tovrstno individualizacijo znotraj enega mestnega govora, je treba pred oblikovanjem odrskogovornega koncepta izhajati iz nekaterih dramaturških izhodišč. Križaj (1996: 11) poudarja, da je ustrezen odrski govor moč oblikovati ob upoštevanju dramskega okolja in časa ter izobrazbene stopnje dramskih oseb, njihovega čustvenega sveta in individualnega temperamenta, vse to pa mora biti v skladu z vodilno temo drame. Stanič (2005: 29; poud. T. S.) se pri razpravljanju o mestnem govoru najprej sprašuje, »iz katerega slovenskega mesta so, kdo so njihovi starši, kakšna je njihova izobrazba, kateremu generacijskemu letniku pripadajo«. Ob tem našteje nekaj potencialnih dramskih oseb, o govoru katerih bi marsikateri 14 gledališki lektor ali celo jezikoslovec podvomil: šišenska gospodinja, trnovska 10 V podobnem položaju so bili tudi igralci pri uprizoritvi Kako je padlo drevo. Stanič poudarja, da mora biti slovenski igralec multijezikoven v maternem jeziku. Tako so morali nekateri pri omenjeni uprizoritvi usvojiti ljubljanščino, ki ni bila njihov govorni idiom (Zagoričnik 2023). 11 SNG Drama Ljubljana, premiera: 25. 3. 1994. 12 SNG Drama Ljubljana, premiera: 1. 10. 2005. 13 Npr. Branka Gradišnika, Andreja Skubica, Gorana Vojnovića in drugih (Levičnik 2020: 8; Stanič 2005: 30). 14 Stanič meni, da je strokovno delo lektorja tudi to, da opravi raziskavo in deifnira parametre oz. jezikovne značilnosti določene socialne oz. generacijske skupine. Kot primer dobre prakse omeni lastno izkušnjo, 251