Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 3 Ubeseditev Katarine Morano in Žige Divjaka v polju literature in prenos v odrski govor 3.1 O projektu Sedem dni Katarina Morano in Žiga Divjak pojasnjujeta, da se njuni avtorski projekti med seboj razlikujejo zaradi vsakokratnega speciifčnega načina dela, ki ga določita vnaprej (Perne 2020). Projekt Sedem dni je bil prvi, pri katerem se je uprizoritveni proces začel z že napisanim besedilom, medtem ko so njuni predhodni projekti nastajali z zbiranjem (dokumentarnega) gradiva (npr. z raziskovanjem posamezne teme, tudi na terenu).9 Osnovno idejo sta oblikovala v dramsko formo, nato pa sta želela preveriti, kako že napisano besedilo govorno interpretira vnaprej izbrana igralska ekipa ter kako ga bo želela spreminjati in dopolnjevati. Vodilni motiv besedila sta družina in osamljenost v sodobni družbi, osrednje pa je vprašanje, kako današnji čas posamezniku povzroča občutek osamljenosti. Avtorja pri vseh njunih projektih zanima, kako družbeni in politični sistem (ter iz tega izhajajoči problemi) vplivata na zasebno življenje posameznika (Perne 2020). Dodajata, da smo vsi ujeti v isti sistem, razlika je le, v kakšni meri ta vpliva na nas, in čeprav se nekateri posamezniki borijo za svoj status in ambicije, drugi pa za golo preživetje, oboji občutijo izčrpanost in si želijo boljšega življenja v prihodnosti. Usode posameznikov se na prvi pogled razlikujejo, ob analizi posameznikovega notranjega sveta pa so si podobne, saj sistem, v katerem živijo, vsem povzroča stres in občutek ujetosti ter stopnjevanje pričakovanj (do sebe in do drugih). Za ubeseditev predstavljenega vodilnega motiva se jima je zdela najprimernejša oblika enega tedna, ki že vnaprej določa speciifčno dramaturgijo: optimizem na začetku tedna se v sredini tedna izkaže kot naiven, zato šele konec tedna ponuja (od)rešitev. Čeprav se ujetost v ritem dneva in posledično življenja z začetkom novega tedna ponovi (cikličnost), obstaja upanje, da bo življenje boljše ne le ob koncu tedna, pač pa predvsem v časovno nedoločeni prihodnosti (Perne 2020). Pogovornost je ena vidnejših jezikovnih prvin besedila Sedem dni, kar se kaže na besedni, skladenjski in stilistični ravni. Replike niso podane v stiliziranem govoru, pač pa gre za enoten fonetični zapis enega pogovornega jezika (načelo od govora k pisavi namesto ustaljenega načela od pisave h govoru). Kljub temu je med dramskimi osebami vzpostavljena dinamika znotraj dramskega dogajanja z različnimi prozodičnimi izrazili, kot sta ritem in intonacija (v uprizoritvi). Avtorjema uspe ustvariti sproti nastajajoči ritem spontanega in organskega govora, s čimer dosegata precejšnjo mero verodostojnosti. To je bilo izhodišče pri lektorskem pristopu, na katerega je vplivalo tudi spoznanje dramskih igralcev, da je govor verističen, avtentičen, organski glede na obravnavano vodilno temo, zato so predlagani govor vestno posvojili, čeprav 9 Ob pregledu kritik o projektu Sedem dni, ki jih hranijo v arhivu MGL, smo ugotovili, da so nekateri kritiki zaradi te dokumentaristične naravnanosti besedila menili, da gre za snovalno gledališče, pri katerem besedilo in uprizoritev nastajata sproti (prim. Oleami 2019; Bogataj 2019). Morano in Divjak poudarjata, da je zgolj lik delavca posledica raziskovanja teme, ki sta jo obravnavala pri projektu Hlapec Jernej in njegova pravica (Perne 2020). 250