Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 uprizarjanje ekoloških tem povečuje tudi v Sloveniji, priča številka revije Maska 211–212 (2022), posvečena ekološkim temam v gledališču pod naslovom Ekologija med izvedbo in uprizoritvijo. V uvodniku Pia Brezavšček (2022: 2) poudarja, da je predvsem mlajša generacija umetnikov, pa tudi dramaturgov in teoretikov umetnosti izrazito odprta za naslavljanje medvrstnega sobivanja in okoljskih tem. V nadaljevanju revije so predstavljene različne prakse, ki obravnavajo odnos med človekom in njegovim okoljem, od zvočnega sprehoda, primerov več kot človeških praks, branja pokrajine, planetarnega performansa, klimatskega plesa idr. Uprizoritve preizprašujejo antropocentrično pozicijo in postavljajo človeka v kontekst narave in tehnologije. Skrb za ekologijo pa se ne odraža le v vsebini in obliki umetniških del, temveč tudi v razmišljanju o izvedbenih oblikah in produkcijskih pogojih, ki vključujejo trajnostne materiale in prispevajo k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Ekologija in gledališče je tako izjemno širok pojem, ki vključuje različne vidike odnosa med naravo in kulturo, človekom in okoljem, izhajajoč iz tradicije razsvetljenstva, ki je te pojme postavilo drugega proti drugemu (Kershaw 2007: 15). V pričujočem prispevku se bomo osredotočili na analizo besedila in uprizoritve Vročina, ki sodi med odmevnejše gledališke projekte z ekološko tematiko v slovenskem prostoru, ta je izražana že v naslovu, osrednji temi in sporočilu. V intervjuju za časnik Večer (Komar 2021) je avtor in režiser Žiga Divjak izrazil temeljni namen uprizoritve: »Želja predstave je, da deluje kot nekakšen krik človeštva, ki se duši zaradi stanja sveta, ki je neposredna posledica izkoriščevalskega, plenilskega sistema, v katerem živimo.« Vročina neposredno tematizira ekološko krizo, je kritika velikih korporacij, neukrepanja državnih vlad, kritika potrošništva in brezbrižnosti, kjer je vodilno načelo nenehna rast in dobiček. Žiga Divjak (1992) je eden najprodornejših gledaliških ustvarjalcev mlajše generacije, ki v svojih delih že vse od začetka ustvarjanja z izjemno senzibilnostjo odpira aktualna in pereča družbena vprašanja našega časa, kot so izkoriščanje delavcev in prekarnost (Hlapec Jernej in njegova pravica, Ob zori), begunska kriza (6, Gejm), hitenje, izčrpanost, tesnoba sodobnega človeka (Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo), podnebna kriza Vročine pa se v naslednji uprizoritvi prevesi v vsesplošno krizo, zato tudi naslov Krize, če naštejemo najodmevnejše avtorjeve uprizoritve. Njegova stalna sodelavka je dramaturginja Katarina Morano, tudi (so)avtorica dramskih besedil Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo. O njunem ustvarjalnem procesu Tomaž Toporišič (2021: 238) zapiše: »Divjak in Morano ohranjata vloge igralca, režiserja, pisca in drugih ustvarjalcev v procesu, a hkrati so te neifksirane, izmenljive in spremenljive. Ustvarjanje je hkrati individualno in kolektivno, pisec ali barthesovski pisar ni ločen od drugih ustvarjalcev, ni edninski, je del procesa, a v njem sodeluje ali sodelujejo predvsem kot urejevalec besedila, ne kot dramatik.« Takšen proces dela je značilen tudi za Vročino, le da je to redek primer, ko Žiga Divjak ni sodeloval s Katarino Morano, temveč je bil dramaturg Goran Injac. Uprizoritev ni nastala na podlagi vnaprejšnjega dramskega besedila, temveč je bila v maniri postdramskega gledališča izhodišče avtorjeva ideja, nato pa je sledilo večmesečno raziskovalno delo, 240