Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Poleg tematizacije življenja delavk drama kapitalistično družbo upodobi tudi s strukturo besedila, ki je krožna: čeprav so dramske osebe prepričane, da je trenutno stanje, ko so izkoriščane in nimajo možnosti izbire, le začasno, pa besedilo s tem, ko se življenje delavk skozi dramo ne spremeni in ostanejo ujete v skladišču, prikaže brezizhodnost njihovega položaja in ujetost posameznika v neustavljivem kolesju kapitalističnega izkoriščanja. Konec drame namreč prikaže absurdno stanje: delavke so v skladišču ujete, njihovo delo se nikoli ne konča in nimajo možnosti, da bi svoje razmere spremenile. V epilogu sledi opis njihovih nadaljnjih prizadevanj za spremembo lastnih življenj in uresničitev njihovih sanj, ki pa prinesejo le razočaranja in se končajo s ponovno vrnitvijo v skladišče oz. pri Marii s samomorom. 3 Utišanje glasov brezposelnih v antiutopični ustanovi Antiutopična drama Panj Tjaše Mislej prikaže delovanje ustanove z imenom Panj, kjer bivajo trajno brezposelne osebe in tu v treh izmenah izdelujejo copate. V ustanovi vlada hierarhija, življenje ljudi pa je podvrženo stalnemu nadzoru, iz »ekonomskih razlogov«, kot se izrazijo dramske osebe, je »razmnoževanje prepovedano«. Varovance sedirajo z zdravili, stradajo in prisilno sterilizirajo, dogajajo se samomori in poskusi samomora. Vodstvo ima do varovancev izrazito negativen in pokroviteljski odnos, kar se kaže tudi v tem, kako jih poimenujejo: čebelice, pacienti, prekerci, jadniki, odvečni. Ker ima ustanova težave, saj se copati ne prodajajo ter so nekakovostni in dragi, čeprav ljudje delajo brez plačila, skuša vodstvo s predstavo, ki jo pripravijo varovanci, sekretarja na obisku prepričati, da jim poviša sredstva. Sekretar pa jim sporoči novo odredbo: nujno evtanazijo določenega deleža varovancev za nižanje stroškov delovanja Panjev. Drama tematizira odvečnost dolgotrajno brezposelnih oseb v kapitalistični družbi, ki ceni le storilnost, njihova nezmožnost sodelovanja v kapitalizmu pa je razumljena kot problematična »diagnoza«, ki jo je treba kontrolirati in upravljati z birokratskim nadzornim aparatom. Ko brezposelni pridejo v ustanovo, so še zdravi, bivanje tu pa jih psihoifzično zlomi in njihova prej umišljena diagnoza postaja vse resničnejša. To se kaže tudi na strukturni ravni, saj replike v drami govorijo predvsem predstavniki vodstva Panja, ki varovance upravljajo in komentirajo, medtem ko ti večinoma nimajo možnosti predstavitve lastnega pogleda na stvari v replikah. Če drama na ta način sprva izriše jasno ločnico med problematičnimi pacienti in vodstvom, tj. normalnimi davkoplačevalci, pa se ta ločnica s transgresijami te meje skozi besedilo vse bolj podira, npr. s priznanjem zdravnika Janeza, da je tudi sam obupan in samomorilen. Na strukturni ravni se kritika kapitalizma kaže v tem, da se skozi potek drame diskurz vodstva ustanove, ki predstavlja nadzor sistema nad varovanci in v prvem delu drame popolnoma prevlada, utiša. Subverzija hierarhičnih struktur kaže na transgresijo sistema ustanove, ki v drami simbolizira tudi širši kapitalistični sistem, v katerem brezposelni ljudje nimajo glasu. 233