Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 4 Historiografska izmišljotina: navdih za Krst pri Savici Literarni ustvarjalci svojo zgodbo pogosto umeščajo v zgodovinsko okolje ali dogajanje ali pa ju domišljijsko poustvarjajo. Zgodovinska dejstva, ki jih jemljejo za vsebino ali kuliso svojih stvaritev, prikažejo po svoje. Njihova izvajanja so za bralce privlačnejša in prepričljivejša od dognanj zgodovinarjev, ki tudi niso dokončna, ampak se zgodovinsko védenje postopno nadgrajuje in izpopolnjuje. Slovenska zgodovinska znanost ima nepretrgano tradicijo šele od zadnjih desetletij 19. stoletja, ko je znanje o slovenski preteklosti utemeljila na kritično pretresenih virih. Motive za svoje stvaritve je v zgodovini večkrat našel tudi France Prešeren. Bil je slovenski rodoljub, privržen slovanstvu ter zagovornik prvinskih elementov tistega, kar naj bi bilo lastno slovenskim prednikom. V Krstu pri Savici je za motiv izbral pokristjanjevanje vzhodnoalpskih Slovanov – Karantancev v 8. stoletju in opisal krvavo nasilje, s katerim naj bi oblast pod poveljstvom koroškega vojvode, Hotimirjevega sina Valjhuna (Valtunka), upornemu ljudstvu vsiljevala novo vero. Zgodovinsko ozadje pesnitve je vključno s historičnimi netočnostmi2 povzel po Valvazorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Ta je sodila v historiografski vrh Prešernovega časa, a je v opisu krvavih soočanj poganov in kristjanov plagiatorsko sledila Christalnick-Megiserjevi izmišljeni pripovedi. Prešeren je zgodbo priredil in poganske branilce »vere staršev« prikazal kot pogumne, junaške žrtve okrutnih krščanskih nasprotnikov. 5 Odmevi Prešernove pesnitve3 5.1 Aškerčev Knez Volkun V pesmih Antona Aškerca, odličnega poznavalca slovenske zgodovine, so našli odmev številni dogodki slovenske zgodovine, pri čemer pesnik »slovenstvo« in »narod« potiska daleč v preteklost, opeva nekdanjo svobodo in uporništvo kmetov, jadikuje nad tujim »jarmom« in poveličuje slovenske protestante. V celjskih groifh vidi neuresničene zametke slovenske dinastije in državnosti. Prešernov Valjhun je navdihnil njegovo epsko-dramsko pesnitev Knez Volkun (Aškerc 1906), ki protago- nista slika izrazito naklonjeno. Opisuje načrtovanje in obred umestitve Volkuna (Valtunka) za karantanskega kneza. Na predvečer obreda slovenski veljaki obujajo spomin na kneza Boruta, ki je proti Avarom poklical na pomoč Bavarce. Posledica tega je bila izguba svobode in zamenjava avarskega jarma za »nemškega«, ki ga je okrepilo širjenje krščanstva. Prisotni so se strinjali, da mora Volkun vladati v imenu »vseh Slovencev korotanskih«, saj mu daje oblast »ljudstvo korotansko«. Govor bodočega kneza med obredom opeva slavno, svobodno preteklost njegovega slovenskega rodú. Na ustoličevalčeva vprašanja, ali bo pravičen sodnik, ali bo branil »slovensko« domovino pred sovražniki in skrbel zanjo, odgovarja: »Pravično, bratje moji, vas bom sodil / in k sreči Korotan svoj bodem vodil / pa skrbel zanj ko oče in 2 Dogajanje se odvija na Gorenjskem, ne v osrednji Karantaniji. Kranjske in Koroške v 8. stoletju še ni bilo. Valtunk ni bil Hotimirjev sin, v zvezi z njim se ne omenjajo nemiri. Prešernov Črtomir je postal duhovnik v Ogleju in ne v Salzburgu, v katerega misijon je spadala Karantanija. 3 Obdelave Krsta pri Savici navaja Marko Juvan (1994). 22