Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 dodamo tudi bes, frustracijo, nemoč, sram, liminalno dezorientacijo (Matković 2022: 8) ali dvojno zavest (prav tam: 110), ki je značilna tudi za rasno melanholijo. V razredni melanholiji gre za to, da te simptome povzroča »ontološka inferiornost« (Fisher 2014 v Matković 2022: 70), ki je posledica materialnega pomanjkanja, pa tudi pomanjkanja priložnosti, reprezentacije in simbolnega prostora v svetu. Ontološko inferiornost občuti in živi skupnost ali posameznik kot člen v verigi družinskih, generacijskih, etničnih in drugih materialnih razlastitev, ki izhajajo iz izkoriščevalskih kapitalističnih družbenih odnosov. V freudovski perspektivi žalovanje v razredni melanholiji ni mogoče. Ne zato, ker bi bili »razredni melanholiki« patološki. Prvič, ker življenjski svetovi delavskega razreda v javnih diskurzih niso zastopani in prepoznani, je nemogoče žalovati za objekti (abstraktnimi ali konkretnimi), katerih obstoja nihče ne prepoznava. Drugič, z Agambenom: kdor nikoli ni imel pravega doma in kdor ne more načrtovati varne prihodnosti, ker nima sredstev, da bi lahko brezskrbno izkusil vsaj enega od slovenskih kulturno-zaželenih ciljev (stabilna monogamna partnerska 3 4 5 6 zveza, stanovanje ali hiša, počitnice v tujih krajih, pokojnina in neobremenjeno vsakdanje življenje), resnično žaluje za objekti, ki jih nikoli ni ali jih ne bo imel, da mu jih ne bi bilo nikoli treba izgubiti. Tovrstno »žalovanje« je navsezadnje lahko izdelano tudi s potrošništvom ali kulturnimi obljubami bogastva, zaradi česar, mimogrede, razredna melanholija ni omejena na (nižji) delavski razred. Tretjič, s Freudom in Agambenom: uspešno razrešeno žalovanje v melanholiji delavskega razreda torej sploh ni funkcionalno delo, ki bi ga moral ali bil zmožen opraviti posameznik. Zakaj ne pišem je zgodba o različnih oblikah prvinskih razlastitev, abstraktnih in konkretnih izgub generacije odvečnih ljudi (Matković 2022: 214). 3 Melanholizirati z neoliberalno kulturno etiko Zakaj ne pišem je tudi avtoifktivni roman, v katerem je melanholiziranje prešito z monološko pripovedjo in reprezentacijo sveta. Monološkost (npr. vsi liki so odvisni od perspektive pripovedovalke, ki jo funkcionalno potrjujejo) ni pomenljiva le na mestih, kjer pisateljica zamolke v osebni pripovedi in izpovedi prešije v dialogih z blǐznjiki in/ali prjatli, temveč tudi v luči odziva na pretekle kritike njene literature s strani njenih bivših zaupnic in kolegic, ki jih pisateljica omenja zgolj posredno (Matković 2022: 223–225). O zmesi literarne kritike in osebnih zamer med slovenskimi pisateljicami in Matković je v odzivu na kritike njene literature bolj podrobno analizirala in pojasnila Monika Vrečar: pisateljice, ki spojijo avtorstvo s subjektom, pišejo dozdevno neavtentični »šund« (Matković); pisateljice, ki pišejo 3 V raziskavi slovenskega javnega mnenja iz leta 2018, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu, je 65 % Slovencev odgovorilo, da živijo z zakoncem ali stalnim partnerjem v skupnem gospodinjstvu. Med njimi je 71 % poročenih, 91 % pa se jih ni nikoli ločilo (Kurdija idr. 2021: 132). 4 56 % Slovencev iz iste, dvodelne raziskave je odgovorilo, da živijo v hiši z vrtom v naselju, 11 % v hiši na samem ter slabi 4 % v vrstni hiši, medtem ko bi jih 22 % najraje živelo v hiši na samem, 67 % v hiši z vrtom v naselju in 3,4 % v vrstni hiši (Fink-Hafner idr. 2021: 72). 5 Več kot polovica Slovencev je odgovorila, da obiskuje tujino z namenom počitnikovanja (prav tam: 63). 6 Slabih 72 % Slovencev, ki prejemajo pokojnine, meni, da je njihov dohodek nepošteno nizek (Kurdija idr. 2021: 156). 210