Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 družba, s čimer se v celoti uresničuje in izpolnjuje ideja neoliberalizma. Zadnje povedi navedenega odstavka kažejo, kaj vse doleti delavca, ki se preizčrpava z nadurami, vendar za nobeno opravljeno uro ni plačan. Tako sledi njegovo počasno stagniranje, saj neplačevanje položnic, nezadostna prehrana idr. ne omogočajo dostojnih pogojev za življenje. Druščina ugotavlja, da so novinarji tudi o njihovih incidentih poročali rutinirano in brezčutno. Vseeno v romanu nastopa novinarka, ki je s svojimi poglobljenimi prispevki o gospodarski krizi pomemben katalizator za upore in umore izkoriščevalcev obravnavane skupine iz romana. Še posebej o prej omenjeni tovarni pripravlja prispevke, ki vplivajo na druščino, da začne tudi razmišljati o stanju, razmerah s področja gospodarstva in samih posledicah recesije. Vendar pa zaradi teh kritičnih posegov tudi vplivajo na končne, tragične incidente, ki se končajo z uboji Zorana, Andreja in Bojana. Roman se namreč konča z brutalnim odzivom množice, ki (še zmeraj) verjame v elite, čeprav so med njimi tudi odpuščene delavke, ki se vladajočim (ponovno) podredijo. 3.2 »Bolj se potrudi« kot mantra neoliberalizma Kratka zgodba Bolj se potrudi, objavljena v zbirki Zgodbe za lǎzji konec sveta, že z naslovom asociira čas, v katerem živimo. Protagonistov strah pred nestabilnim ekonomskim trgom je neizprosen. Čeprav je protagonist Igor uspešen, ga nihanja na trgu begajo in pehajo v negotovost: [V]rednost skladov pa je z manjšimi nihanji že tretji teden padala. Poročila z borze niso napovedovala nič dobrega, spirala se je začela vrteti v napačno smer, pritiski so naraščali, vsi znaki so kazali, da prihaja nova recesija. Ni vedel, ali spada med tiste dovolj podkožene, ki bodo zlahka prebrodili težave in izšli iz krize še bogatejši kot prej. (Podstenšek 2021: 89) Zgodba v nadaljevanju kaže na vzpone in padce ne samo podjetij, temveč v povezavi z njimi tudi posameznikov. Prej uspešen protagonist svojemu varnostniku Mikiju svetuje, naj se bolj potrudi in se ne prepušča prostočasnim dejavnostim s svojo družino, prav tako reče tudi brezdomki. Neoliberalizem načrtno peha ljudi v vedno večjo storilnost; v zgodbi se zgodi preobrat, da varnostnik besede nadrejenega vzame dobesedno in prevzame njegovo delovno mesto. Začel je upoštevati njegovo izrečeno pridigo oz. nasvete, češ da zasebno življenje – varnostnik je želel krajši dopust, da bi šel s sinom ribarit – sploh ni pomembno, temveč je bistveno zgolj delo in vse, kar je z njim povezano. Poslušalec je v to začel verjeti in v istem podjetju, čeprav je bil izkoriščan in odpuščen, začel vodilni položaj braniti, ga zagovarjati. Prav večni boj, kot ga zarisuje Podstenšek, kaže, da človek človeku v tej zgodbi postaja vedno večja konkurenca in da kariera postane osrednji cilj v življenju posameznika. Kratka zgodba Bolj se potrudi opozarja na strah pred izgubo službe, revščino in (ne)močjo – duhovno, telesno in ekonomsko, ki nenehno nihajo, človek postaja vse bolj avtomatiziran in predan delu, pri čemer zasebno življenje zanj ne (sme) več obstaja(ti). Pripovedovalec opozori, da je posameznik le številka, saj nekdanji 204