Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 študija) seveda kritičen. To lahko povežem z naslednjo teorijo, v kateri politični teoretik Marko Hočevar povzema Wendy Brown: »1. [Neoliberalna] država deluje kot podjetje in onemogoča liberalnodemokratično politično odločanje, 2. ljudstvo je poraženo in izbrisano iz politike, namesto homo politicusa pa dobi v politiki primat homo oeconomicus, ki je zavezan tržni in podjetniški racionalnosti.« (Hočevar 2021: 120) Roman prikazuje navedena dejstva kot krivice, ki jih literarne osebe želijo odpraviti. V takih razmerah nočejo več živeti, zato se temu želijo upreti. Na podlagi prebranega ugotavljam, da Podstenšek v zgodbe vpleta vidike gospodarstva v zadnjih desetletjih, zlasti po osamosvojitvi Republike Slovenije, v času recesije in po recesiji. To se kaže zlasti v odzivih romanesknih oseb, ki v takih okoliščinah vse teže preživijo tako duhovno kot ifzično oz. ekonomsko. Avtor je pozoren na celotno družbeno strukturo konec prvega desetletja 21. stoletja oz. po letu 2008: primerja mlade v tej skupini med devetnajstim in tridesetim letom (samo Zoran iz te skupine je starejši od trideset let) in jih primerja z življenji in standardom njihovih staršev, pri čemer je pozoren na službe (tudi na to, da so ti starši kot mladi imeli boljše pogoje in možnosti za zaposlitev in stanovanja), dohodke, (ne)odločitve za družino. Že Beckett je ugotavljal, »da ‘novi roman’ v dvajsetem stoletju zvesto prikazuje svet odtujenega in popredmetenega človeka, ujetega v proizvodno-porabniški mehanizem sodobne meščanske družbe« (Paternu 1982: 8). To je opaziti tudi v obravnavanem romanu. Zaradi vsega naštetega prihaja do napetosti med protagonisti, še posebej izrazito so prikazani odnosi med Robertom in njegovimi starši. Prav ta mikroraven kaže, da ekonomski položaj najprej vpliva na posameznika in se širi naprej, o čemer razpravlja skupina: napeti odnosi znotraj razmerij nato preidejo na družbo, se prestavijo na državno raven oz. obratno; kar počne neoliberalna država, se pozna na posamezniku. Gledano skozi prispodobo, gre za težave, ki jih ni lahko rešiti in vplivajo na vsa življenja. Sodba v imenu ljudstva (2012) na makroravni prikazuje celotno družbo v Mariboru po recesiji, in sicer bogate in revne, izginjajoči srednji razred na eni in nastajanje 4 novih elit na drugi strani, predvsem pa mlajše generacije, ki vstopajo na trg dela. Prikaže tudi srednjo generacijo, delavke v tekstilni tovarni, ki kljub nenehnemu delu ne prejmejo plačila. Ena od njih poudari, da ji ifnančno pomagajo starši, da preživi sebe in svojo hčer. Kritičen prerez se kaže z Robertovo mislijo, da je v mestu, odkar se je država (Slovenija) »preselila« iz vzhodne Evrope v srednjo, vedno več beračev. Ekonomski vplivi so predstavljeni v celotnem romanu. Rešitev za krizo brezposelnosti protagonistov ni veliko, prav tako ne za odpuščene delavke in brezdomce. Pomoč je sicer v socialni podpori, ki jo prejema Robert, ali v Matjaževem delu na črno (npr. pisanje diplomskih nalog, inštrukcije brez računa). Protagoniste krivice bolijo; empatični so do odpuščenih delavk in do beračev. Vendar 4 Matjaž, ki inštruira osnovnošolca, opazuje, kako je npr. hiša uspelega lokalnega podjetnika popolnoma drugačna od drugih hiš v ulici, a ne izve natančno, kaj počne omenjeni podjetnik. V delu so prikazani študentka Katja, ki dela preko napotnice, honorarno zaposlena novinarka – beseda prekariat v romanu še ni uporabljena –, delavstvo in vodilni v tekstilni tovarni. 202