Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 V prispevku bom obravnavala tri leposlovna dela Toma Podstenška (1981),3 v katerih naj bi bili ekonomski vidiki glavni pospeševalci zgodbe: roman Sodba v imenu ljudstva ter kratki zgodbi Bolj se potrudi in Končno na svojem. Pozorna bom, kako ti vidiki vplivajo na like, njihovo delovno dobo oz. brezposelnost, socialni status in zasebno življenje. 3.1 Sodba v imenu ljudstva proti neoliberalizmu in družbenim elitam Roman je nastal po letu 2008, ko se je začela globalna recesija. V njem je na več ravneh predstavljena problematika krize, ki je še bolj poglobila ekonomsko situacijo. V delu se to kaže predvsem na ravni opazovanja skupine protagonistov, in sicer Matjaža, Andreja, Bojana, Zorana, Gregorja oz. Grege in Roberta oz. Robija. Gre za mlade intelektualce, ki jih spremljamo ob njihovem druženju in v zasebnem življenju. Skupno jim je, da se kot posamezniki ne zmorejo uresničiti in jih splošno stanje na lokalni, državni in svetovni ravni vse bolj pesti. Kritični niso le do oblasti, temveč nasprotujejo celotnemu neoliberalnemu sistemu. Matjaž na enem izmed skupnih druženj pravi: »Celotna družba se je ujela v začaran krog … Poenostavljeno povedano, pokvarjen sistem producira pokvarjene ljudi. Pokvarjeni ljudje pa podpirajo pokvarjeni sistem.« (Podstenešek 2008: 71) Dogodke redno spremljajo prek časopisja in televizijskega dnevnika, pri čemer poudarjajo vse redkejše kritično podajanje informacij novinarjev – zgodba o stavki in stečaju tovarne je bila v večini medijev denimo omenjena samo bežno, čeprav avtorica na podlagi opisanega pripravlja poglobljene prispevke, ki jih redakcija skrajša (Podstenšek 2012: 70) –, pa tudi svojo lastno otopelost. Robi izpostavi: Meni se zdi najhujše pri vsem, da je to že nekaj povsem normalnega. […] Vsi smo se navadili, oziroma bolje rečeno, vse so nas navadili, da so take svinjarije nekaj običajnega. Delavke so pač izigrane in za povrh še pretepene, denar je izginil neznano kam, podjetje je šlo v stečaj – ampak svet se vrti dalje, mehanizmi meljejo naprej, nič se ne spremeni, nihče ne odgovarja … Jebeš tako državo! (Podstenšek 2012: 71) Obenem neoliberalizem iz skoraj vseh protagonistov ustvarja nezadovoljne, pre- strašene osebe, ki v ravnanju vladajočih neoliberalcev ne vidijo krivde in nepravilnosti, kar kaže na enoumje neoliberalizma: »Najpogostejše tipke pri ljudeh, na katere igra oblast, da bi dosegla potrebno stopnjo enoumja pri svoji populaciji za uresničevanje svojih ciljev, so poslušnost, socialna potrditev in strah.« (Starovič 2013: 243) Roman torej prikaže divjo privatizacijo, odpuščanje, selitev podjetij v druge države. Prav tu lahko povežemo še eno oznako obravnavanega pojma: »Neoliberalizem je odločujoča politično-ekonomska paradigma našega časa – nanaša se na politiko in procese, po katerih je sorazmerni peščici zasebnih interesov dopuščeno, da nadzira toliko družbenega življenja, kot je mogoče, da bi tako kar najbolj povečala dobiček.« (McChensney 1999: 15) Študent prava Bojan neposredno poudari, da se med predavanjem na Pravni fakulteti neoliberalizem celo propagira (Podstenšek 2012: 49). Sam je do njega (kot 3 Avtor govori o tem tudi v drugih delih, vendar je dolžina članka omejena. 201