Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 2 Hipoteza Namen članka je z analiziranjem izbranih del pokazati, da ekonomija močno vpliva na celotno dogajanje, poudarek bo predvsem na literarnih likih, ki zaradi vseh nastalih situacij doživijo velike posledice. Upoštevala bom prej predstavljene značilnosti neoliberalizma, ki jih bom poiskala v delih. Predpostavljam, da v obravnavanem leposlovju neoliberalizem in z njim ekonomija vplivata na like in njihova življenja oz. tudi tragične odločitve in konce oz. da so gospodarske razmere prav osnovna za potek zgodb. 3 Kako se neoliberalizem kaže v leposlovju Toma Podstenška Tomo Podstenšek v svojih proznih delih problematizira, kako lahko skrajne okoliščine privedejo tudi do skrajnih dogajanj. Avtor prikazuje družbeno aktualna dogajanja in življenjske okoliščine, ki vplivajo na posameznika (redko posameznico, ta je protagonistka v romanih Dvigalo in Površinska napetost), skupino oz. družino in celotno družbo. V romanih in kratkih zgodbah so protagonisti, ki so predvsem mladi diplomanti ali osebe z nedokončanim študijem (ali gre za nezanimanje za študij ali lastna prepričanja, da »ima diplomo že vsak bedak«), pogosto brez prave življenjske uresničitve. Zaradi pomanjkanja (želenih) delovnih mest in slabše motiviranosti ne najdejo redne zaposlitve, če pa jo, ta zanje ni izpolnjujoča. Velik vpliv na vse to dogajanje ima, kot bom poskusila pokazati, neoliberalizem, zlasti njegovi ekonomski učinki, ki jih avtor omenja neposredno: izguba službe ali dolgotrajna brezposelnost, ali posredno: vedno večja razočaranja, izžetost. Pomenljiv je tip pripovedovalca. Sprva se mi je po Zupan Sosič umeščal kot zanesljivi tip pripovedovalca, vendar zaradi nasilja, ubojev in samomora druščina počasi razpade v nezanesljive pripovedovalce, saj »[n]jegova nezanesljivost izvira iz različnih razlogov: iz pripovedovalčevega […], osebne vpletenosti in vprašljive vrednostne ali moralno-etične sheme […].« (Zupan Sosič 2017: 175) Najpogostejše dogajališče je Maribor (na to jasno kažejo poimenovanja ulic, območij in stavb, zaslediti je tudi mariborski govor). Teme so aktualne, npr. potrošništvo, lažne novice v medijih in ribarjenje (roman Kar se začne z nasmehom, 2020), avtor zlasti pogosto analizira različne položaje mladih v (ne)delovnih razmerjih. Tako je opaziti, da prikaže položaj učiteljev v šoli, ki pri svojem delu kmalu ne vidijo več nobene perspektive in pravih pravic (zlasti v romanu Papir, kamen, škarje, 2016), 2 problematika pa se tudi pojavi v romanu Sodba v imenu ljudstva (2012). prostor Maribor; v njih sta analizirana vzpon industrije pred drugo vojno, denimo v romanu Krušni oče Orlanda Uršiča, ter propad industrije z zaprtjem tovarn v času osamosvajanja Slovenije skupaj z njegovim vplivom na odpuščene (t. i. tehnološke viške delovne sile) in njihove družine, denimo v romanih Ringlšpil Franja Najija ali Obsedenosti v času krize Avgusta Demšarja in Uršičevi kratki zgodbi Kolo. Ne nazadnje je Maribor (poleg Kranja) obdobje tranzicije in pozneje recesije najbolj prizadelo v obdobju po osamosvojitvi Republike Slovenije, ki se je prva odcepila od takratne Jugoslavije. 2 Roman je bil uvrščen med deseterico za nagrado kresnik leta 2013. 200