Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 v srhljivko, je Libellus de conversione Bagoariorum et Carantanorum (Konverzija)1 iz okoli leta 870. Skopo omenja, da so (pred letom 745) Karantance ogrožali Huni (gre za Avare). Karantanski (poganski) knez Boruth (Borut) je za pomoč prosil Bavarce. Hune so pregnali, Karantance pa potisnili v odvisnost. Kot zagotovilo lojalnosti Karantancev so na Bavarsko odpeljali talce – med njimi Borutovega sina Cacatius-a (Gorazd) in nečaka Cheitmar-ja (Hotimir), ki so ju krščansko vzgojili. Po Borutovi smrti (leta 749) je Karantancem najprej tri leta vladal Gorazd, nato (do leta 769) Hotimir, ki je obljubil, da bo služil salzburškemu samostanu. Salzburški škof Virgilij je v deželo poslal korepiskopa Modesta, da bi blagoslavljal cerkve in posvečal duhovnike. Sam Virgilij je povabili, naj pride v deželo, odklonil. Po Modestovi smrti je pri Karantancih vzniknila vstaja imenovana carmula (puč) in nato še ena. Obe sta bili obvladani. »Po Hotimirjevi smrti je prišlo do (tretje) vstaje in več let tam ni bilo duhovnikov, dokler ni (l. 772) knez Waltunc (Valtunk) prosil Virgilija, naj mu jih pošlje,« kar se je tudi zgodilo (Wollfram 2012: 64–67). Zapis ne omenja, kaj je vstaje izzvalo in kdo so bili njihovi nosilci. Članom karantanske knežje dinastije je verjetno nasprotoval del stare družbene elite, ki bi ga spremembe po bavarsko-frankovskem vzoru oropale privilegijev. Prvi dve vstaji je obvladal Hotimir sam, tretjo po njegovi smrti pa je zatrl bavarski vojvoda Tasilo III. Karantanski knez Valtunk je nastopil čez več let. Užival je bavarsko podporo in je podpiral salzburški misijon. 3 Tolmačenje zapisa v humanističnem zgodovinopisju Čeprav Konverzija tega ne navaja, je v zgodovinopisju prevladalo mnenje, da je šlo pri karantanskih vstajah izključno za upore proti krščanstvu. Historiografska dela 15. do 18. stoletja so nezanesljiva, v njih mrgoli nedorečenosti, tudi zavestnih potvorb. Zgodovinsko védenje in zanesljivost historiografskih del sta napredovala postopoma in ne premočrtno. Poglejmo mejnike v zgodovinopisju, ki so gradili srhljivko o karantanskih vstajah, zaradi katerih so misijonarji odšli. Jakob Unrest (okoli 1490) vstaj ne omenja; poroča, da so po Hotimirjevi smrti v deželo vdrli »Huni«, zato se je duhovščina umaknila (Vnrestus 1724: 481–482). Ioannes Aventinus je prvi iskal vzrok karantanskih vstaj v nasprotovanju krščanstvu. Slovanski prvaki naj bi se upirali Hotimirju, ker je zavrgel vero prednikov in sprejel nov način čaščenja Boga. Po njegovi smrti so izgnali duhovnike. Bavarski kraljevič Tasilo je napadel deželo in Slovanom za kneza postavil Valtunka. Tému je salzburški škof Virgilij poslal duhovnike (Auentinus 1554: 304). Mauro Orbini (1601: 37–38) je Aventinov opis povzel v italijanščini. Kasnejša historiograifja je dogodke razlagala na dva načina. Bavarski zgodovinarji Marcus Welser (1605: 325–326), Andreas Brunner (1626: 698–703) in Johannes Vervaux (1662: 178–179) skladno s Konverzijo omenjajo, da je Hotimir večkrat vabil škofa Virgilija, naj obišče Karantanijo, ta pa zaradi vojnih nemirov ni prišel, ampak je v deželo poslal druge duhovnike. Po Hotimirjevi smrti je prišlo do nove vojne; 1 Z literaturo: Wolfram 2012. 20