Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 ima nove lastnike iz Rusije, ki ga po hitrem postopku vržejo ven; kolesarski izlet na Prevlako se konča s preveliko opitostjo, preden junak sploh pride do vojašnice. Prav tako ne vzpostavlja stikov s takratnimi kolegi, saj sploh ne ve, kaj delajo in ali so sploh živi. Ana Geršak (2018) meni, da gre za jugonostalgičen roman in Kosmaču očita, da je »pripoved oropana vsakršne relfeksije, pripovedovalec aktivno ignorira takrat (in kasneje) aktualne spore na Kosovu, vzpon nacionalizma ali kritiko sistema«. Če pogledamo natančneje, trditve ne držijo povsem. Resda je Kosmačeva glavna oseba ravnodušna do veliko stvari, toda nacionalizem odločno odklanja. Sobodajalčevo hvaljenje Slovencev, ki jih v nasprotju z domačimi gosti večkrat izpostavlja kot civilizirane, ga vidno moti. Tudi v vojski se izogiba vsakršnim poskusom naciona- liziranja in na svoje kolege, ki se družijo samo z rojaki, gleda kritično, sam pa se druži z Albanci. Tudi nepotrebno šikaniranje mejne policije obeh narodov predstavlja v negativni luči: »Politiki so dosegli svoje. Razpihnili so sovraštvo, ki desetletja ne bo pogašeno.« (Kosmač 2017: 12) Do nacionalizma se opredeljuje negativno, a na svojstven način. Subverzivno se poigrava z njim, čeprav pri tem morda tudi kdaj prestopi meje okusnega – v Dubrovniku se hrvaških ponudnikov apartmajev otrese z oponašanjem črnogorskega govora, saj so črnogorski vojaki sodelovali pri obleganju Dubrovnika (prav tam: 10). Tudi jugonostalgije Kosmaču ne moremo zares očitati. Sicer se do Jugoslavije mestoma opredeli pozitivno, a le takrat, ko gre za njegovo korist – naj bo to lažje potovanje (»Avtobus po razpadu SFRJ ni vozil direktno v Črno goro. Na referendumu sem glasoval proti osamosvojitvi prav zaradi takih reči. Čemu bi bil za odcepitev, moral na koncerte ali za počitnice na morju prestopati meje in v vlogi tujca s sabo vlačiti potni list? Z vsemi ljudmi sem se razumel, ne glede na narodnost.«; prav tam: 9) ali pa socialni sistem (»V prihodnosti se nisem videl na šihtu. Dal bom leto življenja, ostalih šestdeset bo Jugoslavija dala meni. Zaznaval sem jo skoraj kot Robina Hooda. Jemala je pridnim in dajala luftarjem. Narejena po moji meri.«; prav tam: 47). Tega ni mogoče označiti kot izrecno nostalgijo, saj Kosmač na drugih mestih podobno hvali prednosti socialnega sistema v Sloveniji. Najstniškega sebe sicer opisuje kot popolnoma predanega kozmopolitski ideji bratstva med narodi, a ne več kot to (prav tam: 37). Do idealov jugoslovanske vojske se nikoli ne opredeljuje pozitivno, kaj šele, da bi verjel v njeno smiselnost: JLA večkrat šaljivo imenuje za »partizane«, o služenju vojaškega roka pa meni, da ga je »treba dati skozi« (prav tam: 47). Tudi do partizanskega boja ne goji heroičnih spominov, čeprav gre za enega najpomembnejših vidikov jugoslovanskega kolektivnega spomina. Ironičen odnos do tega dela preteklosti se kaže že v samem naslovu romana: gre za znani izrek iz iflma Bitka na Neretvi, ki ga vojaki v knjigi gledajo skupaj, vendar v njih namesto ponosa ali ganjenosti povzroča le posmeh: »Utopil se je, a razlegel se je krohot. Zaradi nenehnih ponovitev smo iflm znali na pamet. Prizor se nas ni dotaknil.« (prav tam: 26) Naslov poleg reference v sebi nosi še preneseni pomen. Pripovedovalec namreč pripoveduje, kako mu v vojski ni do plavanja, saj je dovoljeno samo na ukaz in je časovno omejeno 195