Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Drugega, ki velja za neurejenega, eksotičnega, nazadnjaškega itn. Vendar obstajajo tudi prakse, ki Jugoslavijo predstavljajo kot pozitivno nasprotje današnji situaciji (prav tam: 79–80). Spomin na Jugoslavijo je torej kočljiva, a pomembna tema. To nenazadnje dokazujeta tudi razglasitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja pod vlado Janeza Janše in njegova razveljavitev pod naslednjo vlado Roberta Goloba. 4 Kosmačev pogled med preteklostjo in sedanjostjo Slovenska literatura je v zadnjem desetletju doživela občuten »zgodovinski obrat«, saj se je močno povečalo število literarnih del, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi temami. Pri tem je mogoče zaznati tudi večje zanimanje za teme, povezane z Jugoslavijo. Tako so od leta 2012 naprej izšli štirje romani, ki se (mdr.) ukvarjajo s služenjem vojaškega roka v JLA: Balkan Sobranie (2012) Jožeta Snoja, Preko vode do svobode (2017) Tomaža Kosmača, V Elvisovi sobi (2018) Sebastijana Preglja ter Jaka in Vane (2020) Janija Virka. Nedvomno gre za enega najmočnejših spominskih mest v slovenskem kolektivnem spominu. Za večino Slovencev, starejših od 50 let, namreč predstavlja pomembno izkušnjo, ki se je moški pogosto spominjajo, saj je šlo za pomemben obred iniciacije. Preko vode do svobode Tomaža Kosmača med naštetimi romani izstopa po zasnovi, saj protagonist z imenom Tomaž Kosmač po tridesetih letih ponovno obiskuje kraje v Črni gori, kjer je v osemdesetih letih 20. stoletja služil vojaški rok. Delo po obliki spominja na prej omejene romane, v katerih se protagonisti podajajo na sled svojim koreninam, a imamo opraviti z drugačnim ozadjem. Glavna oseba v Črni gori nima družinskih vezi, prav tako o povodu za njegovo potovanje ne izvemo ničesar. Že sam začetek nam daje slutiti, da morda ne gre za najresnejši poskus osmišljanja lastne preteklosti: Vojaški rok sem služil v Črni gori in po treh desetletjih sklenil obiskati kraje, kjer naj bi oifcirji iz mene napravili pravega moškega. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je veljala krilatica Če nisi bil vojak, tudi dedec ne boš nikoli. Zagnani uslužbenci armade so se močno trudili z mano, ampak na svoj izdelek danes najbrž ne bi bili ponosni, sem ironično pomislil, ko sem v Ljubljani izstopil iz avtobusa in se namenil k bankomatu. Skušal sem pobrati podporo, ki mi jo je nakazoval Center za socialno delo. Lahko sem se zanesel nanj. Nikdar ni zamujal z izplačilom. (Kosmač 2017: 5) Od začetka se junak torej predstavlja kot antipod jugoslovanskemu idealu moškega. Pripovedovalec v linearnem kronološkem zaporedju izmenično pripoveduje o služenju vojaškega roka od samega začetka vse do konca in o vnovičnem obisku krajev. Vojaški rok se bralcu v Kosmačevem romanu ne prikaže kot nehumano mučenje, kot npr. v Resničnosti Lojzeta Kovačiča (1972): kljub zamudi v kasarno zaradi popivanja mu sotrpini pomagajo, ima dostop do kočljivega čtiva in se celo izkaže kot dober vojak. Da potem večkrat zabrede v težave, je povsem njegova krivda: zaradi pomanjkanja discipline je kaznovan in na koncu pristane v kazenski enoti na polotoku Prevlaka. Poskus samomora se klavrno izjalovi, tako da mu ne preostane nič drugega, kot da rok odsluži do konca. Tudi vnovično potovanje ne poteka po načrtih: vojašnica v Somboru 194