Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 načine niha med preteklostjo in sedanjostjo – Rakočević poudarja nujo pogleda nazaj, a hkrati tudi preseganja preteklosti v smislu novih začetkov. Kritičnost in protinacionalističnost kot glavni značilnosti postjugoslovanske literature izpostavlja tudi Svjetlan Lacko Vidulić (2015: 182), ki meni, da je »govor o postjugoslovanski literaturi po koncu jugoslavizma bolj zavezan kritični perspektivi sedanjosti kot 1 nostalgiji in bolj relfeksivnemu kot restavrativnemu modusu«. Tijana Matijević (2020: 8) pojem označuje kot »učinkovito politično oznako protinacionalističnih, verjetno celo prointegracijskih, vendar nasploh protikonservativnih kulturnih izdelkov in konceptov«. Zato ga uporablja kot »zgodovinski pojem, ki označuje obdobje jugoslovanskih zgodovin in kultur, ki je, natančneje, obdobje razpadajoče Jugoslavije in vsega, kar nastaja iz njenih ruševin oz. kot njene posledice«. Lahko torej povzamemo, da gre pri postjugoslovanski literaturi za besedila, ki se večinoma kritično ukvarjajo z Jugoslavijo, njenim razpadom in stanjem v družbah držav kot posledico razpada. S tem stalno nihajo med sedanjostjo in preteklostjo. 3 Potujoči spomin in potujoča identiteta Značilno za postjugoslovansko literaturo je tudi, da ni ne geografsko ne jezi- kovno vezana na prostor bivše Jugoslavije. Jörg Plath je leta 2021 predstavil sku- pino romanov mlajših avtorjev, katerih protagonisti so otroci jugoslovanskih vojnih prebežnikov in se ukvarjajo z lastnimi koreninami, mdr. tako, da potujejo po državah bivše Jugoslavije. Posebnost teh romanov je, da so jih avtorji deloma napisali v nemščini ali italijanščini in so bili šele potem prevedeni v bosanščino, hrvaščino 2 in srbščino. Gre torej za izraz t. i. potujočega spomina (Erll 2017: 125–126): zaradi migracij, zlasti v povezavi z vojnami, je spomin na Jugoslavijo postal mednarodni in večkulturni proces. Potemtakem gre tudi skupno spominsko regijo (prav tam: 131) misliti kot transnacionalno polje, ki ga Beronja in Vervaet imenujeta »Post-Yugoslav constellations« in ki ga, prav tako kot postjugoslovansko literaturo, zaznamuje spomin na Jugoslavijo in njen razpad, ampak tudi na njeno nadaljevanje na politični, družbeni in umetnostni ravni (Beronja, Vervaet 2016: 5–6). Slovenija tudi v tem spominskem polju zaseda bolj obrobno mesto, saj po razmeroma hitri odcepitvi od Jugoslavije ni bila udeležena v jugoslovanskih vojnah in etničnih sporih, ki so zagotovo najpomembnejša in najspornejša tema postjugoslovanskega spominskega prostora. Vendar ima Jugoslavija tudi v slovenskem spominu pomembno vlogo, na kar nakaže močno prisotna jugonostalgija. O tej je na več mestih pisal Mitja Velikonja, ki raziskuje prakse t. i. novega jugoslavizma, torej vse mogoče prakse, v katerih Jugoslavija po svojem razpadu v virtualnem prostoru živi dalje (Velikonja 2014: 59). V Sloveniji po Velikonji obstajajo močne tendence k zavračanju »balkanskega« oz. jugoslovanskega 1 Prevodi iz tujejezičnih virov so delo F. O. K. 2 Gre za naslednje romane: Wenn der Soldat das Grammophon repariert (2006) Saše Stanišića, Ovdje neće biti čuda (2011) Gorana Ferčeca, Dieci prugne ai fascisti (2016) Elvire Mujčić, Uhvati zeca (2018) Lane Bastašić, Die guten Tage (2019) Marka Dinića, Zorn und Stille (2020) Sandre Gugić in Das achte Kind (2021) Alema Grabovca; v skupino bi lahko uvrstili še Kissani Jugoslavia (2014) Pajtima Statovca, Girl at War (2015) Sare Nović in tudi Jugoslavija, moja dězela (2012) Gorana Vojnovića. 193