Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 bivše Jugoslavije, ki naj bi pokazali, da gre še vedno za prostor z mnogoterimi skupnostmi (Judah 2009). O zavesti o skupnem prostoru nenazadnje priča tudi pogosta raba pojma »region« za bivše države Jugoslavije. Elena Messner leta 2014 v monograifji o postjugoslovanski protivojni prozi vzporedno s tezo o Jugosferi piše o postjugoslovanskem literarnem polju, ki ga povezuje skupni jezik in s tem možnost posredovanja literature brez prevajanja. Od preloma tisočletja naprej je v tem prostoru mogoče zaznati željo po vnovičnem sodelovanju med državami, kar se izraža v prizadevanjih založb, organiziranju mednarodnih literarnih festivalov in podeljevanju nagrad (Messner 2014: 22–24). Pri tem gre mdr. tudi za izkoriščanje ekonomskega potenciala večjega trga, a Messner trdi, da interakcij na tem polju ne gre zreducirati na ekonomske interese, saj jih vedno spremljata protinacionalistični impetus in gesta sprave (prav tam: 26). Podobno kot Messner ga obravnavata tudi Tijana Matijević (2020: 16) in Andrea Lešić-Thomas (2019: 126), ki govorita o »transnacionalnem literarnem polju« oz. o »postkolonialnem policentričnem literarnem sistemu«. Jasno je, da slovenska literatura v tem polju že zaradi jezikovne ovire ne more zasedati enakovrednega položaja kot srbska, hrvaška in bosanska literatura. Zoran Milutinović (2021: 734) se je do koncepta postjugoslovanske literature opredelil izjemno kritično, mdr. meni, da gre za kanon besedil v štokavščini; slovenska, makedonska in albanska literatura pa naj bi bile povsem izključene. To nikakor ne velja za Gorana Vojnovića. Vsi njegovi romani so bili hitro prevedeni v bosanščino, hrvaščino in srbščino in tudi stroka ga je priznala kot postjugoslovanskega avtorja (npr. Kowollik 2016). Pripadnost jugoslovanskemu literarnemu polju torej ni le vprašanje boja za moč, ampak se odloča tudi na vsebinski ravni, ki je pri Vojnoviću močno zavezana vprašanjem večkulturnih in večjezičnih identitet na prostoru bivše Jugoslavije. 2 Kaj je postjugoslovanska literatura? Romani Gorana Vojnovića so dejansko dober primer postjugoslovanske literature. Ena od težav pojma pa je v tem, da ga ne uporablja samo literarna veda, temveč vsi akterji literarnega polja, zaradi česar je mogoče govoriti o določeni »anarhiji pojmov« (po Hempfer 1973) – obstajajo različna, pogosto tudi subjektivno pogojena mnenja, kaj vse spada med postjugoslovansko literaturo, in pojem se pogosto uporablja po svobodni volji ali služi le kot strategija trženja knjig, kot je kritično zapisal tudi Boris Postnikov (2012: 11). Robert Rakočević je v članku iz leta 2011 objavil eno redkih tipologij oz. deifnicij pojma. Razlikuje med štirimi tipi postjugoslovanske literature: 1) besedila, ki medbesedilno komunicirajo z jugoslovanskimi besedili; 2) besedila z jugoslovanskim ozadjem, ki so kritična do jugoslovanske ideologije; 3) besedila, ki so kritična do nacionalizma v državah naslednicah po razpadu Jugoslavije; ter 4) besedila avtorjev in avtoric v eksilu. Rakočevićeva tipologija odpira različna vprašanja, mdr. kaj sploh naj bi bila jugoslovanska literatura, in je hkrati precej široko zastavljena. Kljub temu dobro povzame splošno zavest o pojmu, ki ga je mogoče zaznati v raznih diskurzih. Predpono post- razume v Bhabhovem smislu, tj. kot nekaj, kar nikoli ni bilo v celoti preseženo. Jugoslavija v teh delih torej na različne 192