Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 zdaj ni več, kot ugotavlja Zupan Sosič (2011: 148), del »programskega« zlitja te in umetniškosti, temveč je »značilnost uspešnice«, torej v skladu s kapitalistično regulacijo kulture in vseprisotnim potrošniškim diktatom. V povezavi s tem je žanrski roman pomemben spremljevalec tranzicijskega časa. Zato so se med slovenskim in hrvaškim bralstvom utaborile različne variacije kriminalnega ali ljubezenskega romana, ki posnemajo zahodne vzorce popularne kulture. Že v devetdesetih letih je zbirka Kih Krimi (Delo revije) objavila več kriminalnih romanov, na primer Umor na plǎzi Bogdana Novaka ali Rdečelaska v zrelem ̌zitu Frančka Rudolfa, približno v istem času pa je v prvem sistematičnem pregledu slovenskega romana po osamosvojitvi Alojzija Zupan Sosič (2003: 111) med pomembnejšimi izpostavila prav to literarno vrsto. V sodobni različici prepozna odmik od trivialne variante, ker »ne upošteva več izrazite shematizacije strukture«, ampak tudi približanje bralcem s strnjeno in dinamično zgodbo, pri čemer navaja primere romanov Maje Novak in Gorana Gluvića. Z novim tisočletjem je ta žanr doživel še močnejšo popularizacijo, predvsem s ciklom romanov o inšpektorju Vrenku Avgusta Demšarja in tudi z romani Tadeja Goloba. Po drugi strani pa po zapuščini še vedno aktivnih Gorana Tribusona in Pavla Pavličića iz osemdesetih let tudi hrvaški roman v tranzicijskem obdobju beleži krimi ali trilersko zgodbo, ki je pogosto potopljena v prepoznavno tranzicijsko realnost kot v romanu Marševski korak Roberta Naprte ali v Nedjeljnom prijatelju Jurice Pavičića. Celo v primeru žanrskega romana se potrjuje opazna razlika v neposredni tematizaciji družbene in politične tranzicije slovenskega in hrvaškega romana v devetdesetih in na začetku tisočletja oz. v dejstvu, da so tranzicijske deviacije, anomalije in stranpoti bolj prevzele hrvaške avtorje kot njihove 7 slovenske kolege. Hrvaški roman je namreč z novim tisočletjem predstavil celo vrsto prikazov posameznih aspektov tranzicijske izkušnje,8 predvsem s poudarkom na njenih negativnih pojavnih oblikah (kriminal, privatizacija, korupcija, nasilje itn.), medtem ko so zgodbe slovenskih sopotnikov tranzicije pogosteje zasidrane v intimno sfero posameznika, s tranzicijo le na njenem robu. Morda ta razlika nekaj pove o inten zivnosti (polpretekle) zgodovine, vsekakor pa kaže na zanimivo dinamiko konstrukcije identitete v naši sedanjosti. Spekter artikulacij tranzicijske izkušnje v slovenskem in hrvaškem romanu zadnjih dveh desetletij je širok in razlike, ki jih vsebujejo, kažejo vso kompleksnost transformacije stvarnosti. Po drugi strani pa je tretma romana v širšem družbenem kontekstu skoraj enak, s prehodom v tržni kapitalizem se je »aspekt literarne produkcije premaknil iz privilegiranega modernističnega položaja […] v položaj tržnega produkta kulture« (Koroman 2008: 46). Cela vrsta posledic te spremembe zahteva nove raziskovalne perspektive, in sicer tiste, ki tranzicijskih literarnih fenomenov ne bi opisovale samo v kategorijah njihove relfeksije realnosti (v kateri nastajajo in katere mehanizme neizogibno vsebujejo), oz. tiste, ki bi izstopile iz samozadostnosti 7 Prim. Latković 2017. 8 O razmerju med sodobnim hrvaškim romanom in tranzicijo je napisanih več monograifj in znanstvenih razprav, gl. npr. Koroman 2018 ali Gajin 2020. 181