Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 za to, enotna pa so v diagnozi, da so v zadnjih tridesetih letih preurejeni pogoji delovanja literature in nato njenih manifestacij. Te diagnoze so pričakovano vidne prej v kritiških kot v akademskih pregledih, ampak jim je ne glede na to, ali gre za hitro ali nekoliko bolj previdno zorenje opažanj o nedavni literaturi, skupno beleženje reza v devetdesetih letih in postopno oblikovanje obrisov tekoče stvarnosti. Kljub temu je treba poudariti, da so opisi spremenjene realnosti po padcu berlinskega zidu prej registrirani v političnih, ekonomskih, socioloških in antropoloških perspektivah kot v relfeksiji same literature. Že sámo poimenovanje tega obdobja kot tranzicijskega, postsocialističnega, poosamosvojitvenega ipd. ne kaže le na nelagoden položaj sočasnosti nastajajočega in njegovega znanstvenega opisa, temveč tudi omahljivost pri aranžiranju raziskovalnih predpostavk in razumevanju tistega, kar zajemajo. Tako je npr. neredko poudarjeno, da je sam pojem tranzicija preveč lfuiden in neprecizen, saj se po eni strani nanaša na »nenaden pojav«,1 ki »sproti ustvarja svojo zgodbo« (Prica 2010: 485),2 po drugi strani pa tudi v praktičnem smislu kaže na svoja inherentna protislovja, ki izhajajo iz »gesla ‘modernizacije’, ‘stabilizacije’, ‘normalizacije’ in ‘liberalizacije’«, hkrati pa »smo priča gospodarski periferizaciji, družbeni fragmentaciji, pavperizaciji, vzponu etnonacionalizma, klerikalizacije in retradicionalizacije« (Veselinović, Atanacković, Klarić 2011: 2). Vendar neodvisno od problematične narave samega koncepta tranzicije in tudi glede na raznoliko rabo tega pojma ta predvsem pomeni preobrazbo družbe v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi na prehodu iz socializma v liberalnokapitalistični sistem in iz planskega v tržno gospodarstvo. To vključuje vrsto transformacijskih procesov v različnih segmentih, torej predvsem politično-družbene realnosti, a tudi kulture, natančneje njeno transformacijo v »kulturno industrijo« ter v skladu s tem institucionalno redeifnicijo in tržno proifliranje. Z drugimi besedami, književnost je med to preobrazbo postala še eden v nizu »načinov ekspanzije kapitala« in tiste tendence, ki sledi slavljenju »lfeksibilnosti, podjetniške iniciative, potrošniške suverenosti, individualizma, kreativnosti in edinstvenih življenjskih stilov«, ampak tudi hkraten prezir do rigidnih institucij in tradicij socialne države, ker se odrešitev prepozna prav v individualni ustvarjalnosti in podjetniški iniciativi (Krašovec 2013: 257–258). Če vzamemo navedeno kot izhodiščne koordinate, znotraj katerih je zadnjih trideset let potekala tranzicija kulturne sfere, se je upravičeno vprašati, kakšne odgovore je o teh spremembah ponudila literarna veda. Ob panoramskem pogledu na njena najbolj prisotna sporočila o prevladujočih značilnostih in estetskih izbirah hrvaške in slovenske književnosti obravnavanega obdobja se hitro opazijo podobnosti v sklepih o pluralizmu literarnih praks, prevladi proznih žanrov, predvsem romana, in obratu k realističnim načinom prikazovanja. 1 Vsi prevodi iz hrvaščine v slovenščino so delo I. L. 2 Prim. Latković 2017. 178