Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 režimov po vsej Latinski Ameriki skozi desetletja – toda argumentacija ta kontekst in njegov potencialni vpliv na zdomsko literaturo zaobide. V sklopu razvojnih tendenc, kakršne opaža v SRS, bi se argumentacija v ZSS lahko dotaknila tudi argentinskega literarnega konteksta, ki ga pred svetom poosebljata Borges in Cortázar. Konec koncev so prestolnice Latinske Amerike zaradi speciifčnega 4 zgodovinskega razvoja med redkimi deli globalnega Juga, kjer se je dejansko uveljavil samonikel in kontinuiran formalni modernizem. Po več latinskoameriških državah se je s pesniškim modernismom ter še bolj s čilskim creacionismom in različicami nadrealizma razvijal skozi večji del 20. stoletja (Pablo Neruda je večkrat omenjen celo kot čilski nacionalni pesnik), v šestdesetih letih pa je mednarodno zaslovela proza »booma« (zlasti magičnorealistična). Povojni latinskoameriški modernizem je bil sicer pogosto prepleten s tradicijami realizma, lokalnimi izročili in progresivnim političnim nazorom; to ga je oddaljevalo od solipsistično pojmovane »obče človeške zavesti«, a za analizo razvoja tamkajšnjega slovenskega pisanja bi lahko bil zanimiv. Nezanimanje za prvo bi sicer lahko pojasnili z domnevo, da pesniki povojne emigracije za represivnost diktatorskih režimov doma in v regiji niso vedeli ali pa jim ni »prinašala nezaupanja in sejala dvoma«, za drugo pa s sklepom, da sta si slovenski in hispanoameriški literarni sistem preveč vsaksebi; toda podoben spregled literarnih in političnih razvojnih silnic opazimo tudi, če se omejimo zgolj na razpravljanje o Slovencih v Argentini. Če nas spregled teh dveh kontekstov pri avtorju, sicer referenčnem za družbenost slovenske literature, najprej začudi, pa se kmalu izkaže za razumljivejšega: razdelek namreč sledi čisto drugi logiki kot večji del ZSS: nacionalna oz. jezikovna dimenzija v njem prevlada tako nad drugimi socialnimi kot nad estetsko. Pogačnik v literaturi slovenske politične emigracije v Argentini v poldrugem desetletju po vojni ne beleži niti rapidnega razvoja niti vpenjanja v nadnacionalne okvire, kakršna izpostavlja v SRS. Kljub temu o tamkajšnjem slovenskem kulturnem življenju piše z odobravanjem: Po drugi svetovni vojni se je argentinska slovenska skupnost [ki je pred vojno že zajemala po Pogačnikovih ocenah 50.000, po drugih okoli 25.000 Slovencev, v glavnem Primorcev, pobeglih pred fašizmom] povečala za kakšnih sedem tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi precejšnje število vidnejših kulturnih delavcev. Boj za gmotno eksistenco in privajanje na novo jezikovno okolje jim nista odvzela vseh moči. Bili so politični emigranti, ki so svoja upanja in razočaranja spremenili v voljo do kulturnega dela. (Pogačnik 1972: 55) Takoj zatem hvali Slovensko katoliško akcijo, organizacijo, ki »naj bi skrbela, da [slovenski zdomci] ne utonejo v velikem svetu«, in »podobo slovenske domovine v malem«. 4 Med drugim najbrž tudi zato, ker so v Latinski Ameriki potomci belih kolonizatorjev, staroselci, potomci afriških sužnjev ter pripadniki drugih ras in etnij začeli sobivati in se legalno poročati razmeroma zgodaj; za zgovorno primerjavo, po celotnih ZDA so bile medrasne poroke legalizirane šele leta 1967. Manjša stopnja segregracije je torej omogočila več kulturnih vezi med skupnostmi. 169