Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Med njimi je bila protikolonialna revolucija. V afriških in tistih azijskih državah, ki so se po letu 1945 – nedvomno pod vplivom prestiža Zveze sovjetskih socialističnih republik po drugi svetovni vojni – začele osvobajati od kolonialnega jarma v glavnem zahodnih kapitalističnih velesil, so bili pisatelji pogosto glasniki svojih skupnosti. Z njimi so si delili zavezujočo težnjo k odpravi kolonialnega gospostva in ljudski emancipaciji. V teh procesih, ki so z velikanskimi koraki družbo osvobajali spon represivne in rasistične preteklosti ter tako sooblikovali »občo človeško zavest« v nezanemarljivem delu sveta, literati niso sistematično čutili brezperspektivnosti in atomiziranosti. In v literaturi teh držav v obravnavanem obdobju ni prevladoval modernizem, temveč kritični in realistični zgodovinski roman. Z zgodovinsko relfeksijo in realistično razredno analizo so se romanopisci zoperstavljali simbolni in materialni hegemoniji zahodnega imperializma v svojih državah (Booker, Juraga 2006: 85–86). Več avtorjev iz držav globalnega Juga, ki so se bojevale z dediščino kolonializma in/ ali s še trajajočimi imperialističnimi vojnami, je prisegalo na literarni vpliv sovjetskega realizma, ki so ga poznali bolj niansirano od zahodnih akademikov. Indijski pisatelj Kumar Goshal je tako leta 1948 – ko se je slovenska literatura z oddaljevanjem od sovjetskih vplivov po Pogačnikovo ravno začela vračati k svetovnemu dogajanju – kolonizirana ljudstva po vsem svetu pozval, naj se zgledujejo po literaturi sovjetskih osrednjeazijskih republik (v Booker, Juraga 2006: 96). Vzporeden literarni razvoj v socialistični Evropi in še toliko bolj na glavnini globalnega Juga torej Pogačnikovo argumentacijo postavlja pod vprašaj. Obravnavani deifniciji »svetovnega« in »svetov- ljanskega« nasprotuje razvoj v nemajhnem delu sveta. To seveda lahko povsem drugače konifgurira naše razumevanje uporniške paradigme v slovenski literaturi. V svetovnem smislu se je namreč upor hegemoniji, zlasti od tridesetih do šestdesetih let, največkrat povezoval prav z realističnimi literarnimi tokovi. Od kod torej slovenski literarni zgodovini tako jasna »svetovna« evidenca o nasprotnem? Da bi bil poskus odgovora lažji, je treba omiliti manihejski zastavek ZSS: povojna graditeljska poezija se iz svetovnega dogajanja ni iztrgala, posebno pa ne v imenu »samozadostnosti in ideološke izključenosti«. Kvečjemu se je desetletje mlajša poezija z opuščanjem angažiranega realizma in naslonitvijo na zahodne modele urbanega meščanskega pisanja iztrgala iz enega in vpletla v drug pomemben pramen svetovnega literarnega dogajanja. Z literarne produkcije (pol)periferij svetovnega kapitalizma je fokus preusmerila na literarno produkcijo geopolitičnih centrov. Z družb v izgradnji, ki so tudi skozi literaturo poskušale doseči socialno kohezivnost, se je obrnila k družbam, ki jih je centralna vloga v svetovnem gospodarstvu dodobra diferencirala in stratiifcirala – in pri katerih je inovativna literatura večkrat pomenila umik od socialne kohezivnosti družbe. »Razvitejše svetovno mišljenje«, kot ga razume ZSS, se torej – v nasprotju s svetovnimi perspektivami družbenega in spremljajočega literarnega razvoja na globalnem Jugu – iz (razvitejše svetovne?) družbe umika. To pa Pogačnik prepozna tudi pri sodobnem slovenskem pesniku – in umetniku nasploh: »Kulturnozgodovinsko in moralno ozračje, v katerem živi sodobni slovenski 165