Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 NEKAJ POGLEDOV NA LITERARNOZGODOVINSKO PERIODIZACIJO SLOVENSKE POEZIJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Andraž Jež Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU, Ljubljana andraz.jez@ff.uni-lj.si DOI:10.4312/Obdobja.42.159-173 Razvoj povojne slovenske poezije lahko spremljamo v jasnem loku; ta lok pa ne pojasnjuje pesniškega ustvarjanja v celoti, zato me zanimajo tiste argumentacijske strategije in ideološke samoumevnosti, ki osmišljajo osredotočanje na prav ta razvojni lok in zanemarjenje preostalih. Za primer sem izbral argumentacijo Jožeta Pogačnika v osmi knjigi Zgodovine slovenskega slovstva (1972), v njej pa se posvetil predvsem tistim kriterijem, po katerih naj bi se povojna slovenska poezija vse bolj bližala svetovnemu ali obče človeškemu občutju. slovenska poezija po drugi svetovni vojni, literarne periodizacije, modernizem, realizem, literatura tretjega sveta The development of Slovenian poetry after the Second World War can be observed in a recognizable line; this line, however, does not explain poetic production in its entirety. Thus, of interest are those argumentative strategies and ideological self-evident presuppositions that support focusing on this particular developmental line exclusively and neglecting others. This case study is based on Jože Pogačnik’s argumentation in the eighth book of his referential Zgodovina slovenskega slovstva (History of Slovenian Literature, 1972), focusing primarily on the criteria according to which postwar Slovenian poetry was said to move closer to global or common human feeling. Slovenian poetry after the Second World War, periodization of literature, modernism, realism, Third World literature 1 Uvod: tanjšanje publike poezije kot osrednja socialna paradigma periodizacije Razvoj slovenske poezije v prvih treh desetletjih po vojni večinoma spremljamo v jasno opaznem loku. Ta vodi od optimističnih, graditeljskih pesmi s pogostim kolektivnim lirskim subjektom tik po vojni (ob starejših socialnorealističnih avtorjih npr. Krakar, Minatti ali Levec) prek intimizma (npr. Menart, Pavček, Kovič), eksistencialističnega/temnega/absurdnega modernizma (npr. Taufer, Zajc, Strniša, iz mlajše generacije Makarovič ali Grafenauer) do ultramodernistične neoavantgarde (Šalamun, ohojevci) in še v sklopu te do začetnih oblik postmodernizma (I. Svetina, Jesih, deloma B. A. Novak). Skozi ta proces (s potencialno izjemo postmodernizma) naj bi se harmonični odnos med subjektom in svetom, ki ga izpričuje graditeljska poezija, 159