Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 periodika s svojo kontinuiranostjo in množičnostjo predstavlja neomajen dokaz vztrajnosti in moči umetniškega izraza v najbolj grozovitih razmerah, ki si jih človek 2 lahko zamisli. Gre za svojevrsten kulturni angažma, ki je zaradi oteženih okoliščin produkcije in distribucije še toliko bolj presunljiv. 2 Vsakodnevno življenje v taboriščih Budnica je taboriščnike v nemških koncentracijskih taboriščih zbujala zgodaj – ob 5. uri pozimi in ob 4. uri poleti. Ne glede na vremenske razmere so, obuti ali bosi, stali uro ali več na t. i. Appellplatzu, na katerem je vsako jutro zaradi izčrpanosti mnogo zapornikov izgubilo življenje. Po razdelitvi jutranjega obroka – ki je bil navadno majhen kos kruha za vsakega taboriščnika – so jih razdelili v delovne enote, delali pa so 12 ur na dan, od 6. ali 7. ure zjutraj do 6. ali 7. ure zvečer, s kratkim odmorom opoldne za skromen obrok. Med vračanjem v taborišče so prebirali še ironične zapise, kot sta zloglasni »Delo osvobaja« v Dachauu in Auschwitzu ali »Vsak dobi, kar si zasluži« v Buchenwaldu. Po delovnem dnevu je sledilo dolgo večerno štetje, vsak zapornik je nato dobil še košček kruha, včasih rezino klobase ali sira, včasih skodelico redke juhe, nato pa so se lahko vrnili v barake. Takšen urnik je v nekaterih taboriščih veljal vse dni v tednu, v nekaterih drugih pa so si taboriščniki ob nedeljah lahko vsaj malo oddahnili (Byers 2015: 91–94, 101–103). Grozovite razmere so bile tudi v italijanskih civilnih taboriščih, na Rabu je dnevno umrlo približno 40, v Gonarsu približno 10, v taborišču Renicci pa približno 24 ljudi. Med glavnimi razlogi so bili lakota, obupne higienske razmere in številne bolezni, ki so se posledično razvile (npr. dizenterija, tifus, tuberkuloza, garje, skorbut, beriberi ipd.) (Walston 1997: 178). Neposlušnost je bila kaznovana s smrtjo. Če se je taboriščnik z dela vrnil s kakršnim koli predmetom, je bil takoj ubit. Če je med delom pobegnil, je bilo ustreljenih 25 taboriščnikov iz njegove delovne skupine (Byers 2015: 104). 2.1 Umetniško udejstvovanje v taboriščih V taboriščih so ustvarjalna prizadevanja potekala na raznih področjih umetnosti – glasbeni, literarni, likovni in gledališki. Umetniško udejstvovanje taboriščnikov je bilo bodisi tajno bodisi javno, slednjega so nacisti odobravali in izkoriščali v svoje namene (Costanza 1982: 17). V Budzynu so uprizarjali gledališke igre, v Flossenbürgu je taboriščni orkester na Appellplatzu igral Wagnerja in Beethovna, v Auschwitzu je bil podoben orkester prisiljen z glasbo pospremiti obsojence do kraja usmrtitve (Byers 2015: 104). Ta razmah dejavnosti na področju umetnosti priča o vztrajnosti in neomajnem duhu taboriščnikov. Gre za svojevrsten upor, ki je bil enako močan kot odkriti upori in vstaje v taboriščih Treblinka, Sobibor, Auschwitz in varšavskih getih (Costanza 1982: 17). 2 Nujno je poudariti, da »kultura in umetnost v partizanskem gibanju nista nastopali kot nadomestek za politiko« (Komelj 2009: 8). 142