Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 pristop k zgodovinski in tipološki analizi literarnega vrednotenja, k analizi, ki naj si za razločevalno počelo jemlje ustreznost ali neustreznost razmerja med vrednostno sodbo in strukturnim bistvom literarnosti« (Ogrin 2003: 14). Ogrina zanima odnos kritikov do estetske avtonomije literarnega dela, zato analizira reduciranje, privilegiranje estetičnih, etičnih ali spoznavnih prvin v okviru omenjenih svetovnih nazorov (Ogrin 2003: 14) in na tej podlagi razlikuje med organskim in reduktivnim vrednotenjem. Posamezni kritiki naj bi bili naklonjeni predvsem eni od omenjenih redukcij. V sklepnih mislih avtor raziskave primerja predvsem pristope treh literarnih kritikov – Franceta Vodnika, Josipa Vidmarja in Iva Brnčića – kot zastopnikov ključnih nazorskih opredelitev in ideoloških tokov (Ogrin 2003: 251–260), v čemer lahko zasledimo delno izpodbijanje grupizma kot temeljnega okvira, še zlasti ker so nekateri izmed njih spreminjali nazore, same skupine pa niso bile homogene. V sklepnem delu knjige avtor dokazuje prevladujoče (ne)reduktivne tendence pri posameznih kritikih, ki jih povezuje z njihovimi nazori. Predlagam še en mogoč pristop, zasidran v teoriji interpretativnih skupnosti Stanleyja Fisha. 4.4 Interpretativne skupnosti Izraz interpretativna skupnost zveni kot očiten primer grupizma in takšna so bila verjetno izhodišča tega koncepta, vendar ga je avtor, ameriški neopragmatik, večkrat preoblikoval v smeri antiesencializma. Za nastanek njegove teorije bralčevega odziva je bil ključen razmislek o mejah interpretacije in kulturnih kompetencah. V pozni fazi njenega razvoja je postala raziskovalna naloga iskanje dejavnikov, ki omogočajo interpretiranje tekstov na podobne načine. Čeprav avtor ni spremenil prvotnega poimenovanja, mislim, da je v skladu s spremembami njegove koncepcije bolje govoriti o skupinskosti, ne o interpretativnih skupnostih. Fish je namreč izhajal iz podobnih predpostavk kot Brubaker pri razmisleku o grupizmu. Bralce je opozarjal, da skupnost ali institucija zanj ni skupina posameznikov, ki zavedno uporabljajo izbrane interpretativne strategije, ampak množica praks, ki določajo značaj skupinskega dejanja. Interpretativne strategije pa so odvisne od (ne)zavednih skupnih interpretativnih predpostavk. Upošteval je tudi pomembnost namenov in prepričanj, ki vplivajo na nazore. Trdil je, da je naše mišljenje vedno pristransko in ideološko, vendar je dopuščal tudi naključnost interpretacij, ki se pojavi, kadar um naleti na ustrezne dražljaje (Fish 2002; več tudi Fish 2012 in Cmiel-Bażant 2021). V skladu s Fishevimi in Brubakerjevimi postulati bi morali odgovoriti predvsem na vprašanja, kaj je vplivalo na način dojemanja književnosti v raziskovanem obdobju in kako je takrat delovalo literarno okolje. V raziskavi, izvedeni za doktorsko disertacijo, sem se na iflozofskih temeljih tega koncepta osredotočila na analizo sprememb v literarni kritiki ob prehodu iz modernistično-ekspresionistične v socialno dominanto v literaturi. Glavna tendenca postopnih sprememb v kritiki je bil premik od subjektivnosti k objektivnosti (Brnčić 1936), v večji ali manjši meri skupen vsem kritikom. V prvem modelu so literarnokritiška dela občinstvu predstavljala portret avtorja, v drugem pa portret 129