Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Darasz je to kategorijo uporabil z utemeljitvijo, da se pojavlja v analiziranih besedilih v obravnavanem obdobju, in z zadržkom, da igra v raziskavi pomožno vlogo, saj je vpeta v širši splet dejavnikov, ki odmevajo v generacijski zavesti (Darasz 1982: 12). Avtor je opozarjal na začasnost skupinskega nastopa generacije modernistov, vsak od ustvarjalcev je sicer kasneje našel lastno ustvarjalno pot, omenjal je tudi razlike med tradicijami, na katere so se naslanjali, in poetikami, ki so jih izbrali (Darasz 1982: 103). Generacijo, ki je začela ustvarjati v ekspresionistični stilistični dominanti v dvajsetih letih 20. stoletja, je presenetila vojna, kar se je seveda odražalo tudi v književnosti. Vendar je ta prelom z vidika razvojnega procesa literature opisan kot navidezni (Darasz 1982: 106), ker sta simbolistično-impresionistični in ekspresionistični poetiki skupna predvsem subjektivizem ter ekspresija kot glavno ustvarjalno načelo, ki ga utemeljuje individualno dojemanje sveta (Darasz 1982: 107). Literati so tudi sami opozarjali na distinktivne razlike: »Ekspresionisti, ki so se zavedali, da jih predvsem subjektivno obarvano pojmovanje resničnosti približuje modernistom, so iskali razlikovalni kriterij in ga našli v opoziciji estetizem – etizem« (Darasz 1985: 105). Kriterij generacije določa ne samo čas, ampak tudi dogajanje – skupne izkušnje, ki spreminjajo odnos do sveta. Mladi ustvarjalci, ki so nastopili okoli leta 1920, so kot skupni idejni cilj v besedni umetnosti opisovali prvenstvo etike in človečanstva pred formo, motivirali pa so ga z doživetjem vojne (Darasz 1982: 118–127). 4.3 Svetovnonazorski pristop V raziskavah slovenske literarne kritike je v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno prisotna delitev kritikov na svetovnonazorske skupine, (re)konstruirane na podlagi njihove dejavnosti, ne samo v literarni kritiki, ampak tudi v literaturi, publicistiki, politiki itn. Matija Ogrin je objavil dve knjigi o slovenski literarni kritiki od druge polovice 19. stoletja do leta 1945: Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja (2002) in Literarno vrednotenje na Slovenskem od 1918 do 1945 (2003). Struktura druge knjige je zasnovana na literarnozgodovinski periodizaciji, ki ločuje dvajseta leta 20. stoletja od tridesetih. V prvem obdobju je prevladoval ekspresionizem, v drugem socialni realizem in nova stvarnost. Grupizem je prisoten v svetovnonazorski razporeditvi kritikov, v prvem obdobju gre predvsem za delitev na katoliško in liberalno skupino, ki se jima v drugem delu knjige, ki obravnava trideseta leta, pridruži še marksistična skupina: »Zdi se, da so ideološke cepitve znotraj teh tokov povzročale tudi notranjo diferenciacijo v glavnih usmeritvah literarnega vrednotenja« (Ogrin 2003: 12). Utemeljitev takega mnenja najdemo že v razlagi ključnega pojma – literarnega vrednotenja, ki je delno pogojeno s čustvi, doživetji, izkušnjami in prepričanji posameznih kritikov. Problematična pa so sama poimenovanja nazorov, na kar opozarja tudi avtor raziskave (Ogrin 2003: 12). Svetovnonazorske razlike so kot izhodišče pri organizaciji gradiva zasidrane v družbeno-politični situaciji in institucionalizaciji literarnega polja, vendar je glavni avtorjev cilj analiza načinov konceptualizacije literarnosti v posameznih skupinah, na katerega vplivajo ideološki predsodki: »Zdi se, da je le s takšne ravni mogoč ustrezen 128