Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 pisatelji in bralci. V literarnokritiških spisih se pojavlja veliko citatov, nekateri pojmi funkcionirajo kot medbesedilne navezave, brez pojasnil, deifnicij ali utemeljitev. Zaradi tega vmesnega, izrazito medbesedilnega položaja kritike je njeno interpretiranje še bolj zapleteno. Vendar ključni pojmi, ki se ponavljajo v določenih kontekstih, dajejo vpogled v podobnosti in razlike med zgodovinskimi in sodobnimi načini dojemanja leposlovja. 4 4.1 Nacionalni pristop Predstavila bom kratek razmislek o izbranih raziskovalnih okvirih, začenši z naj- širšim, nacionalnim. »Število značilnosti, ki naj bi tvorile najmanjši skupni imenovalec naroda, ter pomembnost, ki se pripisuje posameznemu znaku, so namreč vedno stvar arbitrarne presoje, s tem pa podvržene oportunizmom politizacij in izključevalnih praks« (Mandelc 2011: 70). Eden izmed primerov izključevanja je izjava iz revije Mladost (Lojze 1927: 213): »Ni Slovencev razen katoliških Slovencev«, s katero je leta 1928 polemiziral France Vodnik v reviji Krǐz: »Ta konlfikt pomeni morda najusodnejši, a tudi najresničnejši in najsvobodnejši notranji spor slovenskega duha« (1983: 75). Razhajanja med klerikalci in liberalci, ki so bila politično usodna za narod že v 19. stoletju, so bila po nemškem vzoru imenovana kulturni boj (Dolenc 1996), a tako v publicistiki medvojnega obdobja kot v poznejših raziskavah se pogosto pojavlja tudi pojem »ločitev duhov«. Pojem duh je bil v obravnavanem obdobju ključen za humanistiko in hkrati večpomenski. O narodu je leta 1932 pisal literarni kritik Josip Vidmar, da ima »posebno duševno strukturo ali poseben duhovni značaj« (1995: 15). V raziskavah takratne literarne kritike se pojavljata npr. poimenovanji duhovni in ideološki nazor. Pojem duh se je lahko nanašal na celoten narod, pa tudi na posameznika, ustvarjalca, umetnostno smer ali obdobje. Poleg ideoloških delitev je bil osnova »kulturnega problema slovenstva« (Vidmar 1932) tudi strah pred jugoslovanskim unitarizmom. Unitaristi, večinoma liberalno usmerjeni intelektualci, so v tem kontekstu postavljali vprašanje, ali so Slovenci ljudstvo, pleme ali samostojen narod, na katero je večina kulturnih delavcev odgovarjala z izražanjem zavezanosti narodu. Takratni etos intelektualca je zahteval skrb za razvoj nacionalne kulture. 4.2 Generacijski pristop Zdzisław Darasz (1982: 6) je raziskoval prelom med moderno in ekspresionizmom, ki ju imenuje »razvojni fazi slovenske književnosti«, na podlagi literarnih programov, manifestov, kritik, esejev in recenzij. Opazil je veliko genetskih in strukturnih povezav med njima, zato ju je obravnaval kot dve fazi istega literarnega toka. Druga pomembna raziskovalna kategorija, ki v njegovi knjigi skupini ustvarjalce, je literarna generacija, termin, ki se je pojavil v naslovu knjige Kazimierza Wyke Pokolenia literackie (1977).2 2 Knjiga je bila napisana še pred drugo svetovno vojno, ampak objavljena šele po avtorjevi smrti, in sicer zaradi neodobravanja njegovega profesorja na Jagelonski Univerzi Stefana Kołaczkowskega (Wyka 1977). 127