Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 potrebuje enotno kulturo, zato ideološka razhajanja poglabljajo občutek krize. Prispevek je namenjen razmisleku o pojavu grupizma (Rogers Brubaker) v raziskavah literarne kritike obravnavanega obdobja. Poskuša odgovoriti na vprašanje, kako ujeti večplastnost takratnega literarnega polja. Analiziram različne načine skupinjenja v literarni zgodovini in posledice takšnega uokvirjanja. 2 Grupizem Ameriški sociolog Rogers Brubaker predlaga rekonceptualizacijo realnosti nacionalne strukture in nasprotuje substancialističnemu razumevanju naroda. Uvedel je pojem grupizem, ki ga uporablja kritično in deifnira: »Grupizem je zame način, po katerem se posamezne skupine, notranje homogene, vendar močno diferencirane med seboj in zamejene v odnosu do drugih, obravnavajo kot temeljne sestavine družbenega življenja, kot vodilni nosilci družbenih konlfiktov in temeljne enote družbene 1 analize«. (Brubaker 2002: 164) Pomanjkljivost dojemanja naroda kot resnično obstoječe skupnosti je, da ne zahteva odgovora na vprašanji, kako ta skupnost obstaja in kako je nastala (Brubaker 1998: 15). Raziskovalec nacionalizma obravnava pojave v sociologiji, ki so začeli izpodbijati grupizem: teorijo mreže, teorijo kolektivnega delovanja ter premik h konstruktivističnim in postmodernističnim teoretičnim temeljem (Brubaker 1998: 15−16). Kljub razlikam jih združuje dvom o možnosti trajnega obstoja skupnosti (Brubaker 1998: 16). Problem substancialističnega mišljenja o skupinah po Brubakerjevem mnenju temelji na adaptaciji praktične kategorije kot analitične (Brubaker 1998: 18). Sam imenuje narod »politična ifkcija«. O njem piše kot o institucionalizirani formi, praktični kategoriji in mogočem dogodku. Raziskovalcem svetuje, naj se osredotočijo na narodno pripadnost kot konceptualno spremenljivko (Brubaker 1998: 19). Vprašati se moramo, kako deluje nacionalna struktura kot institucionalizirana politična in kulturna forma, kot klasiifkacijska shema in kot spoznavni okvir (Brubaker 1998: 20). Grupizem organizira literarnozgodovinske raziskave predvsem v nacionalnem okviru, saj tako same raziskave kot njihov predmet bistveno določa jezik, ki ga uporabljajo. Literarni zgodovinarji se v znatni meri ukvarjajo z (re)konstruiranjem skupinskosti v preteklosti. Skupinjenje se v literarnem polju nanaša tudi na druge konstrukte kot narod. Analizirala bom tudi generacijski in svetovnonazorski pristop, prisoten v raziskavah medvojne literarne kritike. Predstavila bom izsledke svoje raziskave, temelječe na konceptu interpretativnih skupnosti Stanleyja Fisha (2002). 3 Literarna kritika kot predmet raziskave V literarnih kritikah najdemo pojmovni aparat, s katerim lahko rekonstruiramo raznolike načine razumevanja literature, in veliko informacij o kontekstu njenega funkcioniranja, saj kritika pogosto igra pojasnjevalno in posredovalno vlogo med 1 »This is what I will call groupism: the tendency to take discrete, sharply differentiated, internally homogeneous and externally bounded groups as basic constituents of social life, chief protagonists of social conlficts, and fundamental units of social analysis.« 126