Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 slaba vest,« toda ti »omajejo otrokovo zaupanje do staršev« in »prizadenejo otrokov pristni raziskovalni gon«. In res se zdi, da so umetniki Trudnih zastorov in Upornika ostali na pol poti. Njihova ustvarjalnost jih ne zadovolji scela – Madona najde uteho v zločinu, kar ga osvobodi obsesivnih ponovitev v ustvarjanju, slikar Larsen pa zbeži v norost. Majcnova igra Dediči nebeškega kraljestva (1920) se »vrši v revnem, kužnem okraju zasedenega mesta med vojno. Otroci so begunci« (Majcen 1997a: 118) oz. vojne sirote, saj jim je mama na begu umrla zaradi trebušnega tifusa. »Strašno bolezen so prinesli s seboj iz begunstva … kugo in lakoto …« (prav tam) Prepuščeni so samim sebi; »zanje skrbi doraščajoča Dana, posega pa vmes gornja družba in oblast s svojo samoljubno dobrodelnostjo ali z uradnim izvajanjem zdravstvenih predpisov, kakršno narekuje kužna bolezen« (Legiša 1969: 261). Odnos odraslih do otrok-beguncev je najprej upodobljen kot zloraba: strašenje s konjedercem Vôzmo, v ljudskem izročilu zlo osebo, in starko Kebo, kontroverzno osebo, ki vsakodnevno otroke sprašuje: »Ali ste kaj topli, deca?« (Majcen 1997a: 118), da bi jo ogreli.3 Zlorabljen je tudi otrok iz bogate družine, ki begunskim otrokom deli jabolka, podobno kakor deklica v Pregljevih Beračih. Nastopa kot perverzna podaljšana roka odraslih, ki se otepajo bremena vojnih razmer in odgovornosti zanjo. Nezaščitenost in nemoč otrok zlorabljata tudi tekmici za družbeno moč, Gospa Til in Polkovnikova žena, ki uprizarjata dobrodelnost. Spoštljiv in human odnos do otrok ima le zdravnik, ki zmore sočustvovati z njimi in jih po svojih močeh zaščititi. Nastopa kot klic k samorelfeksiji odraslega sveta: »Ali niste nikoli zamujali prilik, da tem malim olajšate bridko usodo zapuščenosti in begunstva? Ali ste res vsekdar in povsod mislili nanje tako, kakor so potrebovali?« (prav tam: 147) Ko se zdravnik kot realna dramska oseba v drugem dejanju preobrazi v biblijskega Kristusa, postane »absolutna vest človeštva« (Petrovič v Schmidt 1997: 424), čigar bedo predstavljajo otroški begunci. Ne le, da se zdravnik spremeni v Kristusa, celotno drugo dejanje je prežeto z mističnimi podobami. Dani se v sanjah uresniči želja: mama je živa in poskrbi za otroke, zdravnik je odrešenik – oče, ki jih bo rešil vsega hudega. Prej lažna dobrotnica Polkovnikova žena postane pod vtisom bolezni lastnega otroka t. i. prehranjujoča mati. Ko se Dani v sanjah prikaže mama, jo interpelira v t. i. materinsko vlogo – Dana: »Odkar si nas zapustila, sem jim majka jaz.« Mati: »Daj jim kruha, če so lačni, napoji jih, če so žejni, in če zbole, ne gani se od njih!« (Majcen 1997a: 135). Materinsko vlogo morda najbolje opredelijo koncepti holding (tolažba in pomiritev) in handling (skrb in nega) Donalda Winnicotta (1999) ter containment Wilfreda Biona (1984), s katerim opiše proces pretvorbe nepredelanega psihičnega doživljanja v misel. Vsi trije pogojujejo otrokov občutek varnosti. V zasedenem mestu pa so otroci brez varnega zavetja in tolažbe. Odraščajoča Dana se s sprejetjem materinske vloge sicer podredi zahtevi sanjske matere in zaščiti najmlajšega bolnega bratca pred odraslimi, vendar je s to gesto zlorabljeno tudi uporno dekle. 3 Da je bilo to povsem vsakdanje zimsko večerno opravilo kmečkih otrok mi je potrdila Milena Miklavčič, ki je pripovedi o posteljnem ogrevanju starejših ljudi poslušala ob obiskih svojega »gorenjskega terena«. 121