Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
eksistencializem sprejela zgolj kot od družbenih vprašanj ločeno »kulturno formo«. Na možnost drugačne interpretacije literarnih in širše umetnostnih trendov v povojnih desetletjih opozarja tudi prispevek Andraža Ježa. Ta prevprašuje argumente ustaljene periodizacije povojne slovenske poezije. Opozarja, da s pojavitvijo vsakega novega pesniškega sloga od graditeljske poezije do ohojevskega neoavantgardizma stari ni izginil, temveč so ti slogi še nekaj časa sobivali. Jež opozori tudi na evrocentrizem argu- mentacije, po kateri naj bi šele slovenska modernistična povojna poezija z odmikom od realizma postala »svetovna« in »obče človeška«. Pri tem izpostavi glavne literarne trende v socialističnem svetu in posebno na globalnem Jugu. Tretji in najobsežnejši sklop zbornika se posveča slovenskim literarnim pojavom po kapitalistični restavraciji okoli leta 1990. Svetovni vzpon neoliberalnega gospostva je do konca osemdesetih v svetovnem merilu znatno zožil možnosti sistem skih emancipacijskih oz. demokratičnih političnih praks. Socialistične države so razpadale, z geopolitičnimi spremembami pa so se razblinile sanje neuvrščenih držav o socialno in mednarodno pravičnejši svetovni ureditvi. V velikem loku se je vračal neokolonializem, družbe pa so se dodatno razslojevale tudi znotraj posameznih držav. Krvavi razpad Jugoslavije je bil uvod v širjenje vojnih žarišč in militarizma po svetu, pa tudi v porast etnošovinizma in verskega ekstremizma, ki sta izpolnila praznino po neoliberalni odpovedi progresivnim alternativam. V Republiki Sloveniji zaradi t. i. gradualizma pri vpeljavi neoliberalnega tržnega gospodarstva ti procesi prvo desetletje niso bili tako katastrofalni kot v Rusiji in številnih drugih nekdanjih socialističnih državah. Vseeno so »tranzicijski procesi« tudi med slovenskim prebivalstvom povzročili nešteto osebnih, družinskih in širših tragedij. Od recesije leta 2008 in njenega neoliberalnega reševanja je tudi v Sloveniji opazen dodaten porast politične in socialne brezperspektivnosti – ki jo vse neposredneje tematizira tudi sodobna slovenska literatura. Včasih jo zgolj izraža, včasih jo poskuša razumeti, včasih dejavno išče izhod iz nje in tako morda prispeva k razmisleku o sistemskih rešitvah, ki so v svetovnem smislu vsak dan nujnejše. V zadnjih 15 letih je proza pogosteje kritično vključena v zunajliterarno in nadosebno dogajanje. Ustaljeni ugotovitvi o »pluralizmu« slovenskih literarnih pristopov tega obdobja je treba dodati, da je ta morda manjši kot v literarni produkciji okoli leta 1970 (ko so npr. sočasno delovali Mrak, Kranjec, Zupan, Tone Svetina, Kovačič, Kuntner, OHO, Pupilija Ferkeverk in Švabić). Ob vseh razlikah dandanes v glavnem prevladuje realistični slog, posredovan z intimnim pripovedovalcem v konlfiktu s svetom, speci- ifčno v pripovedništvu pa – v nasprotju s prerodom kratke proze v osemdesetih letih – roman, osrednja forma današnje bralske publike. Prvo poglavje sklopa je namenjeno prozi in esejistiki, v katerih je družbena kritika – ob dramatiki, ki ji je posvečeno naslednje poglavje – izražena najjasneje. Poglavje načenja študija Ivane Latković o slovenskem in hrvaškem tranzicijskem romanu. Avtorico zanima, kako je spremenjena funkcija literature v družbi prispevala k spremenjenemu mestu romana v literarnem polju. Hrvaški romani namreč predvsem po letu 2000 destruktivne strani tranzicije opisujejo neposredneje, medtem ko se v slovenskih tranzicijske težave večkrat pojavljajo na obrobju osebnih zgodb. 12