Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 nanjo pripete. Zamorka predstavlja odlagališče za(s)trtih želja, kanalizira njihovo nasilje, ki jim je prej neizraženo povzročalo tesnobo. Otroci pa so žrtvovani. Stanko Majcen v Zamorki odstre tudi »vsakdanjo družinsko napetost« (Legiša 1969: 262) Ferjanovih. Okolje je revno (»krompir v oblicah«, »lonec juhe«), kaznovalno (»tam stoji palica«) in patriarhalno (»Kdo naj te razume, ženska? Jaz te ne. – Juho na mizo!«; Majcen 1997c: 99, 100). V patriarhalnem redu je naloga moškega, da zahteva, ukazuje in usmerja družinske člane. »Vsakdanja družinska napetost«, na katero opozori Lino Legiša (1969), izhaja iz strahu pred patriarhalnim očetom in eksistenčno negotovostjo delavskega vsakdana. Izkušnja kaže Ferjanu, da je svet nepravičen in zlagan, do sveta je nezaupljiv, zato v primeru črnke ravna po lastni (etični) presoji. Berači (1917) Ivana Preglja nam na začetku naslikajo baročno slovensko krajino z romarsko potjo. V ozadju se slišijo »glasovi otroških godal« (Pregelj 1966: 63), romarji se vzpenjajo po poti in srečujejo berače, ki so v središču dogajanja. Pregelj upodobi svet skupine obrobnežev, ki se »kaže kot svet neusmiljenega boja vsakogar proti vsakomur, boja, ki nima več nikakršnih ‘etičnih ciljev’, marveč izvira iz najbolj elementarne surovosti, ki jo zahteva prav tako elementarno preživetje« (Poniž 1999: 236). V skupini beračev ima svoje še bolj robno in družbeno šibkejše mesto pohabljen otrok – beraček, kar »poudarja njegovo nemoč, njegov obup spričo tega, da je vržen v svet surovosti, neusmiljenega boja za preživetje« (prav tam: 239). Neskladje med baročno milino krajine in surovostjo beračev, med iluzijo in dejanskostjo, poglobi umor. Kaj se zgodi? Berači opazijo, da so romarji do beračka radodarnejši kot do ostalih, zato bi vsi radi beračili z njim. Berač Malhar, »podoba poosebljenega zla« (prav tam), otroku ukrade denar: »(Se dvigne, sesuje iz otrokovega klobuka drobiž v svoj)« (Pregelj 1966: 68). Nasilje nad otrokom se stopnjuje: »Stoj, stoj! Ščenè! (Skoči za otrokom, ga zgrabi za vrat in vrže na prejšnje mesto.) […] Kaj, vekal bi rad? Čakaj! (Ga udari po ustih, da oblije otroka kri.)« (prav tam: 70) Ravnanje berača Malharja predstavlja psihološko, ifzično, ekonomsko, torej družbeno zlorabo otroka. Berač Luka se z Malharjem spopade in ga z otroškim nožičkom umori. Otrok-berač je »simbol nedolžnosti, v ekspresionistični literaturi nosi (kot eden redkih) pozitivne vrednote; edini je, ki je vreden odrešitve, ne da bi se zanjo prizadeval« (Poniž 1999: 239). Kot pohabljen beraček ali kot suženj odraslih (beračev) je v boju za preživetje enakovreden odraslim. In v Beračih je umor poskus reševanja dostojanstva zlorabljenega otroka, poskus reševanja človeškega dostojanstva. Podoba otroka je v Pregljevi enodejanki podoba zlorabljenega otroka v družbi, ki to zlorabo omogoča. Kmetska mati-romarka svojemu sinu ukaže: »Tak pojdi, […] presneti pamž!« (Pregelj 1966: 63) Otrok je zanjo »sama nadlega. Še moliti ne more človek« (prav tam: 64). Ista mati je tudi telesno groba: »(Sune rahlo dečka naprej.)« in brez vsakršnega razumevanja otroškega doživljanja sveta: »Pa da boš miren v cerkvi pa da se boš lepo vedel« (prav tam). Če nadaljujem: oče-romar dá hčerki denar, naj ga razdeli beračicam: »Ná, Metka, daj! Ne vsega eni! Ti si prava.« Beračica se zahvali: »O blaženi otrok, stokrat boglonaj!« Otrok odgovori: »Saj nisem jaz dala, saj so 119