Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 svet, v katerem se srečuje s seboj, in hkrati v njem, saj je ta vodnjak, iz katerega črpa in v katerega vodni gladini se ogleduje? Drugače rečeno: pisec, ki ustvarja pripoved, v kateri nastopajo otroci, je bil pred časom tudi sam otrok, podvržen vzgojnemu ravnanju svoje dobe. V literarnih besedilih zato podobe otrok in otroštva razgrinjajo predvsem družbene norme in kulturne vrednote odraslih. Podoba otroka je fantazijski in samorelfeksivni prostor odraslega. Medvojno obdobje, v katerem so izbrana dramska besedila nastala, je v vsakdanje publicistično, umetniško in znanstveno življenje vpeljalo govor o »prehodni dobi«, prehodu iz tradicionalne v moderno družbo, in upanju v »novega človeka« po grozljivi izkušnji prve svetovne vojne (Saksida 1992). Dramske junake v »prehodni dobi« preplavlja prosto-lebdeča tesnoba (npr. zapiti umetniki Slavka Gruma) ali kar očiten strah (npr. črnka Stanka Majcna, beraček Ivana Preglja) ob izgubi razpadajočega, starega, vendar znanega in v pričakovanju novega, a tujega. Njihovo trpljenje lahko suspendira nasilno dejanje: umor v Pregljevih Beračih, v Grumovih Trudnih zastorih in Uporniku ter v Majcnovi Zamorki. Imperativ rojstva »novega človeka« pa je v obravnavanih besedilih odgovor na nasilje, ki ga doživljajo z romantičnim imaginarijem predstavljeni otroci. Ti so naravni, čisti in nedolžni (npr. Majcnove vojne sirote ali Pregljev beraček), postavljeni onkraj družbe, v domnevno naravnem stanju.1 »Nov človek« naj bo zato empatičen in naj ravna etično kakor Pregljev berač Luka, Majcnov delavec Ferjan (Zamorka) ali zdravnik Dediči ( nebeškega kraljestva), naj »tvori kontrast sodobni družbi, kaosu, samoti« (Saksida 1992: 14). Etično ravnanje, na določeni ravni tudi Majcnove črnke in Grumovega slikarja Madone, hkrati osvetljuje in odpravlja popačeno družbeno resničnost takratne (malo)meščanske, kmečke, delavske in beraške kulture. 2 Analiza V Zamorki, ki jo je Stanko Majcen napisal leta 1922, v delavskem miljeju živi noseča črnka. Pod pretvezo zaščite prestrašenih otrok (»Zamorke, zamorke se je ustrašil!«; Majcen 1997c: 106) jo množica začne preganjati in revica rodi v parku (»Saj so ves čas za menoj. Od jutra že bežim. Komaj sem utegnila, da sem legla na travo v parku«; prav tam: 103). Delavec Ferjan se upre rasistični blodnji drhali in črnki ponudi zavetje. Toda ta ugotovi, da ji je med preganjanjem novorojenček umrl, zato v maščevalnem besu pregrizne grla Ferjanovim otrokom. Vzrok tragične usode vseh vpletenih otrok je treba iskati v nenapisani predzgodbi. Moralistični milje, ki zapoveduje krepostno življenje, je posledica socialnega nezadovoljstva. Potlačitev seksualnih in agresivnih predstav vodi v tesnobo, ki se razreši šele v zunanjem objektu – črnki. Ta je za vaščane nevaren objekt že pred nosečnostjo, pooseblja divjost, strašljiv pa postane takoj, ko se telo začne širiti in zaradi tega njena strašljivost stopnjevati. Z rojstvom nezakonskega otroka, ki priča o domnevnem ženskem užitku, spornem za moško nadvlado, pa se začne črnka tako rekoč množiti. Tako nevarnost je treba pregnati. Toda preganjalne vsebine so v prebivalcih samih, v črnko so le povnanjene, 1 Več o romantičnih reprezentacijah otroštva v Burcar 2007. 118