Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 svet, sentimentalnost, nostalgijo, občutke globoke žalosti, ogroženosti in slutnje (prezgodnje) smrti, ki jo izrazi v več pesmih. Kljub liričnosti in subjektivnosti pa lahko izkušeni bralec v raziskovanju avtorjevega življenja in duha časa, v katerem je pisal, prepozna temeljne kulturne poteze. Čas Kosovelovega ustvarjanja zaznamujejo spremembe v prostoru Evrope, prva svetovna vojna, vzpon kapitalizma in imperialističnih teženj, priča pa je bil tudi razpadu Avstro-Ogrske in razkosanju slovenskega ozemlja ter podjarmljenju naroda. Kriza Evrope je tudi pri Kosovelu sprožila zanimanje za vzhodno iflozoifjo. V času krize, ki jo je slovenski narod doživljal v povojnih letih, je Kosovel prebiral dela indijskega pesnika in misleca Rabindranatha Tagoreja. Obema pesnikoma je skupen koncept (kulturne) emancipacije in ideja univerzalizma, ki je poudarjala enotnost vseh ljudi in kultur ter pomen medsebojnega razumevanja in spoštovanja (Jelnikar 2010). Tudi Tagore je živel v obdobju izrazitih družbenih sprememb, ko se je Indija borila za neodvisnost od britanske kolonialne oblasti. Kosovel, ki je videl, da so slovenski narod prizadele imperialistične sile, jih je tako dojemal kot podobne tistim, ki so si podredile Indijo. Stisko svojega prostora je razumel v širšem kontekstu stiske vseh, ki so žrtve kapitalistične Evrope in čedalje globljega prepada med Vzhodom in Zahodom ter razlikovanja med narodi in rasami, ravno zaradi tega je večkrat poudarjal, da je treba rešitev iskati na svetovni ravni v vzponu novega družbenega reda (Jelnikar 2010: 92). Kot Kosovel poudarja v svojih pesmih, je vzpostavitev novega družbenega reda mogoča le s prihodom »novega človečanstva« oz. z novim evropskim človekom. Podobo novega evropskega človeka pa med drugim oblikuje tudi iflozofska misel Friedricha Nietzscheja (Polanc Podpečan 2002; Ocvirk 1963). Novi evropski (nad)človek kot aktivni posameznik, deifniran v Nietzschejevih delih Volja do moči, Onstran dobrega in zla in Tako je govoril Zaratustra, najde svojo pot v evropsko literaturo, kar sovpada s tragiko in nihilizmom duha časa med obema vojnama. Kosovel v nasprotju z Nietzschejem omenja novega človeka oz. novo človečanstvo, ki ni nadčlovek volje in moči, ampak človek kot etični subjekt oz. »poosebljeni etos«, ki se mora vsakič znova odločati med dobrim in zlim, pravičnim in krivičnim (Kos 2005: 87). Temelj prenovljene družbe je po Kosovelovem mnenju etična revolucija, nosilec katere je umetnik, ki je hkrati utelešenje človečanskih vrednot. Za Kosovela je nova družba brezrazredna, v svojem predavanju Umetnost in proletarec (1926) pa je govoril o emancipaciji proletariata kot temelju brezrazredne družbe, ki je po Marxu pogoj za emancipacijo človeštva (Kos 2005: 85). Poziv k novemu človeku, nosilcu etične revolucije, ki naj ustvari novo podobo Evrope, je zaživel tudi v Kosovelovi konstruktivistični poeziji Integrali. Integral, ki v matematiki pomeni nekaj kvalitativno novega, novo funkcijo, ki izhaja iz niza inifnitezimalnih spremenljivk, dobi v Kosovelovi poeziji prav te razsežnosti: niz pozitivnih sprememb lahko vodi v novo etično podobo Evrope (Polanc Podpečan 2002; Ocvirk 1963). Prostor, ki je v Kosovelovi ekspresionistični fazi transnacionalen, gre v Integralih še dlje, v kozmos. Sodobni subjekt se kot manifestacija novega 111