Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Srečka Kosovela, čigar medkulturnosti se v posebni študiji posveti Maša Rolih. Ta s korpusnim pristopom interpretira Kosovelove omembe časovnih in prostorskih kategorij v Inte gralih. Medkulturnost naj bi bila eden od ključev za interpretacijo njegovega »novega človeka« brezrazredne družbe. Temo novega človeka pa v razpravo pritegne tudi Vanja Huzjan, ki se posveti podobi otroka v sočasni ekspresionistični dramatiki Dravske banovine. V socialnokritičnem razkrinkavanju patriarhalnega nasilja nad otroki, ki so prikazani kot naravni in dobri, prepoznava ekspresionistično upanje v rojstvo novega, empatičnega človeka. Drugi del tega poglavja se posveča literaturi, ki je nastajala v senci kraljeve diktature in še bolj velike depresije 1929. Ta je imela uničujoče posledice za skupnosti in posameznike po vsem kapitalističnem svetu. Oženje političnih perspektiv, ki jih je razprlo revolucionarno vrenje ob koncu prve svetovne vojne, in poglabljajoč strah so v srednji Evropi avtoritarne demagoške politike izkoristile za hujskanje k novi vojni. Spremenjena družbena razmerja pa so v literaturi in literarni kritiki tridesetih let vplivala na pojmovanje lepega in vloge, ki naj jo ima književnost v posameznikovem življenju in v družbi. Obrat od ekspresionizma s prevladujočo liriko v smer realizma in pripovedništva ter v literarni kritiki od subjektivizma k objektivizmu lahko opazujemo z več zornih kotov; na to opozarja Marta Cmiel- Bażant, ki spremembe v literarni kritiki presoja na podlagi Brubakerjevega koncepta grupizma. Do nacionalnosti in ostalih skupin tako pristopa antiesencialistično in opazuje generalne trende tedanje literarne kritike. Pri argumentaciji se Cmiel-Bażant opira tudi na Fishev koncept interpretativnih skupnosti. Ta opozarja na pogojenost interpretacij in raziskav z institucionalnim kontekstom. Inesa Kuryan se posveča novi interpretaciji Prežihovega Doberdoba, ki ga ravnokar prevaja v poljščino. Ne vidi ga več kot prvenstveno avtobiografski vojni ali politični, pa tudi ne kot realistični roman, temveč kot metaforični roman prepletajočih se avtobiografske, faktografske in ifkcijske plasti. Voranca, zaradi komunistične dejavnosti preganjanega in večkrat zaprtega že v tridesetih letih, so med vojno dvakrat internirali. Tako je delil usodo s skoraj 59.000 slovenskimi interniranci v nacifašističnih taboriščih. Neža Kočnik v svojem prispevku osvetli bogato taboriščno umetniško dejavnost, v središču njenega zanimanja pa je poezija v ilegalni taboriščni in zaporniški periodiki. V prispevku razgrne zgodovinski pregled taboriščnih in zaporniških antifašističnih publikacij ter analizira izbor 20 v njih zapisanih pesmi. Interniranci so v pesmih najpogosteje opisovali ujetniški vsakdan, večkrat skozi humor, ki jih je opogumljal in jim krajšal čas. Drugo poglavje sklopa vsebuje prispevka, ki obravnavata umetniške, literarne in literarnozgodovinske opuse socialistične Jugoslavije, države, nastale na temeljih antifašističnega boja. Rastko Močnik analizira inherentno opozicionalnost umet- nostnega avantgardizma. Zaradi nje so se slovenske avantgardistične prakse, ki so se pred vojno želele povezati z delavskim gibanjem, po revoluciji hotele od njega ločiti. Medtem ko je socialna umetnost tridesetih let začrtala okvir mogoče postburžoazne umetnosti z reartikulacijo meščanskih estetskih norm s stališča socialne emancipacije, literatura NOB pa je ta okvir demokratizirala, je v petdesetih letih t. i. kritična generacija 11