Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Kljub temu je zanimivo, da je veliko manjša Gorica za kratek čas postala središče sodelovanja med futuristi in konstruktivisti. Na povabilo vodje Movimento Futurista Giuiliana Sofronija Pocarinija sta Delak in Černigoj tam leta 1926 uprizorila Serata artistica giovanile (umetniški večer za mlade), ki je nagovoril italijansko in slovensko skupnost. Prireditev je potekala v Teatru Petrarca, sestavljali pa so jo plesni nastopi, branje manifestov in kratki dramski prizori. Čeprav serata ni bila velik umetniški uspeh, je vzpodbudila nekatera najbolj navdihujoča sodelovanja med tržaškim konstruktivističnim krogom in futuristi iz Furlanije - Julijske krajine: Pocarinijem, Carmelichem, Spazzapanom oz. Špacapanom, Pilonom, De Finettijem, Angioletto, ki so vsi prispevali za Delakovo in Černigojevo revijo Tank. Konstruktivizem pa se ni omejil zgolj na likovne, vizualne in gledališke prakse, ampak je doživel svojsko obliko tudi v poeziji Srečka Kosovela, ki je bil zelo povezan s Trstom. Kosovel je pesmi gradil po načelu montaže fragmentov, tableaujev. Ti prikličejo v spomin Eisensteinovo montažo atrakcij in predstavljajo singularno obliko konstruktivistične poezije, ki je vzpostavila tudi dialog s futurističnimi parole in liberta. Stilna struktura njegovih besedil je eklektična,11 pogosto tudi hibridna: »Odpira se za sodobne diskurze, tudi tiste, ki ne sodijo v domeno tradicionalnih literarnih zvrsti: od tod v Kosovelovih konsih iflozofski, teološki, psihološki pojmi, matematični simboli, besedišče sodobne tehnike, ifzike, naravoslovnih znanosti, politične fraze, publicizmi, od tod mešanje vznesenega in prozaičnega registra.« (Juvan 2005: 66) Na Kosovelovo povezanost in navezanost na Trst opozarjajo Boris Pahor, 12 Katja Pizzi, Salvatore Pappalardo in Marija Pirjevec, ki poudarja, da je prav on predstavljal enega izmed »domačih ustvarjalcev večjih zmožnosti (Kosovel, Bartol, Gruden, Gradnik in še kdo), ki so zaradi italijanske politike raznarodovanja svoj opus večinoma ustvarili v Sloveniji, kamor so se zatekli pred duhovnim in ifzičnim nasiljem pod Italijo«. Kosovel je tako »zmeraj ostal tudi pesnik Krasa in Trsta, ne samo njegove topograifje, temveč mnogo globlje« (Pirjevec 2021: 15). Pahor tako njegov verz »komaj rojen, že goriš v ognju večera« iz Ekstaze smrti »neposredno navezuje na požig Narodnega doma, ki ga pesnik večkrat omenja« (prav tam: 15). Pappalardo kot antifašistične interpretira tudi Kosovelove pesmi, npr. Italijanska 13 kultura. A na žalost je Kosovelova konstruktivistična poezija v času nastanka ostala pretežno nezaznana, neobjavljena, kaj šele prevedena ali objavljena v tržaških in drugih italijanskih revijah. Toda to ne zmanjšuje dejstva, da so tržaški in goriški futuristi Pocarini, Vucetich, Giorgio Carmelich, Bruno G. Sanzin, Emilio Mario Dolif in Ivan Jablowsky sodelovali s slovenskimi zamejskimi avantgardisti, Kosovelovimi 11 O tem pišeta Darja Pavlič in Salvatore Pappalardo. 12 O povezavah in navezavah italijanske in slovenske kulture v Trstu gl. poveden članek Katje Pizzi z naslovom »Quale triestinità?«: glasovi in odmevi iz italijanskega Trsta. 13 Citiramo del pesmi: »Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. / Delavski dom v Trstu 1920. / Žitna polja v Istri gorijo. / Fašisti groze ob volitvah. […] Gandi, Gandi, Gandi! / Edinost gori, gori, / naš narod duši, duši!« (Kosovel, Ikarjev sen, rokopisi: 114) 106