Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 Zbor deželnih fašističnih sekretarjev je leta 1927 prepovedal slovenska in hrvaška športna in kulturna društva. Tržaški prefekt je leta 1928 razpustil zadnje slovensko politično društvo Edinost. V takšnem političnem ozračju je bilo za umetnike, ki so pripadali slovenski skupnosti, izjemno težko ne povezati futurističnih idej z idejami fašističnega gibanja.5 Futuristična umetnost se je vse bolj preobražala v fašistično propagando. Tudi slovenski časopisi in literarne revije so zato večinoma prenehali pisati o italijanskem futurizmu. 3 Avgust Černigoj in slovenski konstruktivizem Kot alternativa futurizmu so se znotraj tržaške avantgarde in Černigojevega kroga pojavili konstruktivistični vplivi, ki so v Italiji verjetno brez primere. Slovenska različica konstruktivizma, ki je izhajala iz sovjetske avantgarde in jo povezovala z nekaterimi elementi Bauhausa, je hitro postala osrednje avantgardno gibanje na Slovenskem, ki se je udomačilo tudi v Trstu ter je vključevalo dela in akcije slikarjev, pesnikov, glasbenikov in gledališčnikov. Osrednja osebnost tega gibanja je bil Avgust Černigoj, ki je študiral na akademiji v Bologni in imel tam prijateljske stike s futurističnimi umetniki. Toda pozneje je »sledil svoji odločilni poti, ki sta jo določali tudi njegova narodnost (Slovenec) in natančna politična levičarska konotacija« (Passamani 1985: 35). Med letoma 1922 in 1924 je študiral v Nemčiji, najprej v Münchnu in nato v Weimarju na Bauhausu, kjer se je srečal z Lászlóm Moholyjem-Nagyjem in Vasilijem Kandinskim. Ko se je vrnil v Ljubljano, »je bil še naprej razpet med odtujenim esteticizmom Kandinskega in radikalnim prostorskim konstruktivizmom Moholyja-Nagya« (Vrečko 2010: 21). Skladno s tem je konstruktivistične zamisli združil s futurističnimi navdihi ter oblikoval zelo osebno sintezo futurizma in konstruktivizma. Širil jo je najprej v Ljubljani (1924–1925), nato pa še v Trstu (1925– 1929). Italijanski specialist za avantgardo Bruno Passamani to interpretira kot estetski obrat v Černigojevem umetniškem razvoju, povezan z njegovo ideološko levičarsko držo, ki mu je omogočila »premagati primitivni ekspresionizem in futurizem« (1985: 35). Leta 1924 je Černigoj v Ljubljani pripravil in organiziral Prvo konstruktivistično razstavo, leta 1925 pa je moral zaradi obtožbe, da je povezan s komunistično partijo, zapustiti mesto in se vrniti v Trst, kjer je skupaj z Edvardom Stepančičem, Giorgiem Carmelichem in Emiliem Mariem Dolifjem ustanovil konstruktivistično skupino in 6 umetniško šolo. 5 Na dejstvo, da se »Primorski Slovenci […] niso mogli izogniti italijanski kulturi, v njej so odraščali«, opozarja Lado Kralj in svoje misli nadaljuje takole: »Še manj so se mogli izogniti futurizmu, silovitemu modernističnemu gibanju, ki je vplivalo na vso tedanjo Evropo. Do futurizma so se morali opredeliti posebej po marcu 1922, ko je Marinetti prvič obiskal Gorico, imel intervju s Pocarinijem v La Voce dellʼIsonzo in razglasil dve presenetljivi zadevi: kritiziral je fašizem, češ da je postal konservativen, in napovedal je vojno z Jugoslavijo.« (Kralj 1986: 40) 6 O tem pišeta predvsem Janez Vrečko in Peter Krečič. 104