Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 je paradoksalno razvilo posebno zavezništvo med mladimi umetniki in intelektualci italijanske in slovenske provenience, npr. med Černigojem, Delakom in Pocarinijem. Kot smo že omenili, je bil Trst kot futuristično mesto par excellence usmerjen v prihodnost mehanske modernosti. Vendar je dejstvo, da je mesto sprejemalo vse, kar je bilo moderno, prinašalo nova protislovja. Večji del kulture se je še naprej z nekritičnim navdušenjem oklepal estetskega tradicionalizma. Fašistična ideologija je tržaško italianità še naprej združevala s protislovanskostjo in naknadno še z antisemitizmom, hkrati pa je spodbujala italijanizacijo pomembnih gospodarskih subjektov mesta, npr. Lloyd Triestino, o čemer piše Katja Pizzi v knjigi A City in Search of an Author. To je simbolično obeležil dogodek 20. maja 1924, ko je Benito Mussolini prejel naziv častnega občana.3 2 Vzpon fašizma Na slovensko avantgardo, ki je za eno od svojih središč izbrala Trst in se povezala s futurizmom, so močno vplivale korenite spremembe v geopolitičnem položaju takratnega slovenskega ozemlja. Italijanska vlada je na nekdanjih avstro-ogrskih ozemljih, ki jih je dobila kot »nagrado« za pridružitev antanti v prvi svetovni vojni, uvedla politiko prisilne italijanizacije. To je še okrepilo nastajajoče fašistično gibanje, ki je nad slovenskim prebivalstvom izvajalo nasilje z namenom, da bi ga do končno poitalijanilo ali izgnalo z italijanskega ozemlja.4 Kot poudarja specialistka za umetniško in politično dogajanje v Trstu Katia Pizzi (2011: 28): »V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je fašistični režim [...] odstranil vse ostanke svetovljanstva in agresivno preganjal neitalijanske, zlasti slovanske manjšine«. Tako je Trst zanikal svojo večkulturno identiteto in se začel agresivno upirati »kakršnemu koli uvozu zu- nanjega in vplivom, postal je mesto, ki je bilo sovražno do tujcev« (prav tam: 31–32). 13. julija 1920 so črnosrajčniki v Trstu požgali Narodni dom, kulturno in gospodarsko središče slovenskega prebivalstva. Mussolini je to dejanje pohvalil kot »mojstrovino tržaškega fašizma« (v De Felice 2019: 625). Nekaj mesecev pozneje je v Pulju razglasil: »Rekel bi, da lahko brez težav žrtvujemo 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov« (Mussolini 1979: 196). V času fašističnega režima se je brutalna kampanja proti vsemu, kar ni bilo italijansko, še okrepila. Med letoma 1922 in 1943 so bile prepovedane vse slovanske organizacije, kulturne ustanove, časopisi in revije. Uporaba slovenskega jezika je bila močno omejena v upravi in na sodiščih. Šolam so bili dodeljeni italijanski učitelji, šolska reforma je v šolah prepovedala uporabo slovenskega in hrvaškega jezika. Z različnimi dekreti so zaprli 488 slovenskih in hrvaških osnovnih šol. Italijanska vlada je leta 1926 napovedala italijanizacijo nemških, slovenskih in hrvaških priimkov. 3 O tem podrobneje piše Günter Berghaus v poglavju Avanguardia e fascismo: Il teatro futurista fra le due guerre knjige Immagini e forme del potere. Arte, critica e istituzioni in Italia fra le due guerre (Palermo: Edizioni diPassaggio, 2011, 61–86). 4 O povezavi fašizma in italijanskosti gl. prispevek Matica Batiča »DellʼItalia nei conifni / son rifatti gli italiani«. Italijanski fašizem in njegov koncept italianità, objavljen leta 2016 v Acta Histriae XXIV/4, 819–837. 103