Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 42_listanje:
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426
Simpozij OBDOBJA 42 bilo italijansko govorečih, med katerimi so bile očitne močne težnje po iredentizmu. Prav te težnje so v Trst pripeljale vodjo italijanskega futurizma Filippa Tommasa Marinettija. Leta 1908 se je udeležil spominske slovesnosti za mater iredentističnega »mučenca« Guglielma Oberdana, ki ga je avstrijska policija leta 1882 obsodila na smrt po neuspelem atentatu na cesarja Franca Jožefa. Istega dne zvečer je Marinetti slavnostno izjavil, da bo imel Trst nekoč svojo italijansko univerzo. Izjava je vzbudila tako navdušenje kot nasprotovanje, celoten dogodek pa se je končal z divjim spopadom med različno nacionalno in politično mislečimi. In Marinettija so naposled zaprli.1 Po teh dogodkih je imel Marinetti govor Trst, naš lepi sod smodnika, v katerem je ponovno poudaril pomembno funkcijo mesta znotraj iredentističnega gibanja. Trst je izbral tudi za kraj prve futuristične serate, ki je bila 10. februarja 1909 (deset dni pred objavo futurističnega manifesta v pariškem časopisu Le Figaro) v Gledališču Rosetti. Začela se je z govorom, ki je pojasnil načela futurizma, nato pa se je posvetil politiki. Marinetti je razglasil: »V politiki smo daleč od internacionalističnega in antipatriotskega socializma – nesramnega poveličevanja pravic želodca – kot tudi od plašnega in klerikalnega konservativizma, ki ga simbolizirata par copat in steklenička za vročo vodo. Vsa svoboda in ves napredek se dogajata v krogu Naroda!« (Marinetti 1968: 249) Beseda narod je seveda pomenila italijanski narod. Njegovemu govoru je sledilo branje Futurističnega manifesta. Proti koncu serate je nekaj Avstrijcev vstalo in želelo zapustiti dvorano. Toda »[v]si italijanski mladeniči so se dvignili na noge, kričali in kazali svoje pesti. Avstrijci so se vrnili na svoje sedeže« (Marinetti 1968: 251). Marinetti je torej prav v Trstu »futurizem učinkovito združil z iredentizmom, oboje pa z grožnjo nasilja« (Rainey 2009: 10). Cilj prve futuristične serate je bil prebuditi iredentistična čustva in hkrati razglasiti zahtevo, da Avstrija Italiji prepusti italijansko govoreča ozemlja, vključno s Trstom in Trentom.2 Toda paradoksalno sta Trst in Gorica (kot opozarja Lado Kralj) šele »s faznim zaostankom desetih let«, ko sta »Sofronio Pocarini in Mario Vucetich leta 1919 izdala Manifesto di fondazione del Movimento futurista giuliano in so v Trstu in Gorici začele izhajati futuristične revije Epeo (1922/23), Energie futuriste (1923/24), LʼAurora (1923/24) in 25 (1925) (Kralj 1986: 34), postala referenčni točki futurizma in omogočila komunikacijo z nekaterimi drugimi umetniškimi gibanji v bližini, od konstruktivizma v Ljubljani do zenitizma v Zagrebu in Beogradu. V tem času je aprila 1924 potekala prva goriška likovna razstava, ki je ponudila pomemben znak oživljanja mestne kulturne scene po tragediji prve svetovne vojne. V času vzpona fašizma se 1 O tem gl. predvsem Günter Berghaus, Futurism and Politics: Between Anarchist Rebellion and Fascist Reaction, 1909–1944 (Providence/RI: Berghahn Books, 1996). 2 Marinetti je namen serate opisal takole: »Da bi prebudili odpor proti trojni aliansi in simpatijo do iredentizma, smo futuristično gibanje začeli v Trstu, v mestu, v katerem smo imeli čast izpeljati svojo prvo futuristično serato. Svojo drugo serato (Milano, Teatro Lirico, 15. februarja 1910) smo zaključili z vzkliki: Naj živi vojna, edina higiena sveta! Naj živi Asinari di Bernezzo! Dol z Avstrijo!« (Marinetti 2006: 49) 102